Samopoškodovalno vedenje

Samopoškodovalno vedenje kot ventil v duševni stiski

Tesnoba. Strah. Obup. Lahko verjamemo, da so nas takšna in podobna čustva sposobna tako močno tiščati k robu prepada, da v nas sprožajo željo po tem, da bi poškodovali lastno telo?

 

Kdo bi si vendarle želel prizadejati bolečino samemu sebi? V veliki stiki samopoškodovalno vedenje spremlja tako mlade kot odrasle, pa vendar skriva v sebi veliko več kot zgolj željo škodovati samemu sebi.

 

Kaj sploh je samopoškodovalno vedenje?

 

Je namerno poškodovanje svojega telesa, ki se lahko izraža kot rezanje, ščipanje, praskanje, puljenje las, grizenje ali ugašanje cigaret na koži. Najpogosteje se pojavlja pri osebah, starih od 15 do 35 let in za razliko od samomora je samopoškodovalno vedenje pogostejše pri ženskah, čeprav raziskave pravijo, da se razmerje med spoloma v zadnjem desetletju zmanjšalo. Na samopoškodovanje in samomor sicer gledamo kot na dve različni vedenji, je pa potrebno poudariti, da je samopoškodovanje pomemben dejavnik tveganja za samomor.

 

Samopoškodovalno vedenje

 

Kaj nas sili k prizadejanju bolečine?

 

Trditvi, da je samopoškodovalno vedenje duševna motnja, se moramo postaviti po robu in se raje vprašati, kaj osebo pripelje do tako skrajnega vedenja. Samopoškodovanje zagotovo ni iskanje pozornosti. Slišimo lahko, da nekomu prinaša olajšanje, za drugega je tovrstna bolečina bolj obvladljiva od pritiska v glavi, tretjemu fizična bolečina predstavlja ventil za vse notranje napetosti, četrti pa si želi, da bi nekdo končno videl, v kakšni stiski se je znašel.

Samopoškodovalno vedenje je lahko spremljevalec oseb z duševnimi motnjami, prav tako pa se pojavlja večje tveganje za samopoškodovalno vedenje pri osebah s težavami z zasvojenostjo. Osebe se najpogosteje poškodujejo po rokah, nogah ter sprednjem delu trupa, rane pa skrivajo pod oblačili z dolgimi rokavi.

 

Stiske na slovenskih forumih …

 

»Ona pravi, da s samopoškodovanjem premaguje stres in notranje napetosti … Da se drugače ne more pomiriti.«

»To počnem, kadar se moja mama jezi name, kako sem nesposobna, neumna, kako nič ne znam narediti prav.«

»Od šilčka sem vzela rezilo ven in pač sem slišala (nekje protu koncu 6 razreda, zdaj sem 7) da eni punci self harm pomaga se zbrati in sem poizkusila pa ne morem nehati.«

»Inštruiram 13 letnico in prejšnji teden sem ugotovila, da se reže po rokah. Vem, da doma še zdaleč ne štima vse…«

»Poznam eno, ki to počne že 20 let. Punca gre proti 40-im.«

»Moj otrok ima v šoli sošolko, ki je depresivna, se reže po rokah in nogah. Povedala je samo mojemu otroku in še eni sošolki.«

»Po naključju sem izvedela, da se naša punca reže oziroma samo poškoduje. Nisem še prišla k sebi po tistem prvem šoku, ko sem izvedela, niti še nisem z njo govorila. Mi lahko prosim, kdo pomaga z nasveti karkoli okoli tega kaj in kako sedaj naprej?«

 

Kako lahko pomagamo?

 

Prisluhnimo in ponudimo oporo

Pomembno je, da najdemo zaseben prostor, kjer bomo z aktivnim poslušanjem lahko prisluhnili drugi osebi in izrazili svojo zaskrbljenost. Bodimo potrpežljivi, mirni in ne obsojajmo. Povprašajmo, na kakšen način lahko pomagamo pri lajšanju stiske. V primeru, da oseba o težavah ne želi govoriti, je v pogovor ne silimo, ampak ji jasno povemo, da ji stojimo ob strani.

 

Samopoškodovalno vedenje

 

Spodbujajmo k iskanju pomoči

Osebe ne silimo k iskanju pomoči, temveč zgolj izrazimo svojo zaskrbljenost in navedemo možne vire pomoči. Na tej točki je pomembno, da se ne odločamo namesto nje, ampak da oseba sama najde možnost, ki jo vidi kot morebitno rešitev. K iskanju pomoči priskočimo v primeru, da nas oseba sama prosi za to, če se njeno vedenje stopnjuje, če izraža samomorilno nagnjenje ali pa v primeru, da je oseba mladoletna.

 

Viri:

Avtor prispevka:
Teresa Čopi

O avtorju:
Po tem ko sem leta 2019 magistrirala iz poljskega in slovaškega jezika sem svojo poklicno pot usmerila na področje jezikoslovja in prevajalstva, pa vendar je imelo življenje zame kasneje drugačne načrte. Raziskovanje sebe, odnosov in duševnega zdravja me je namreč vodilo do dokončanja študija psihosocialne pomoči (2023), tenutno pa je moja pot usmerjena v pridobivanje naziva psihosocialna svetovalka, kar mi odpira možnost slediti meni pomembni vrednoti - delati dobro v družbi, ki je vse bolj potrebna pomoči. Po duši sem velika ljubiteljica narave, ki za nič na svetu ne zamenja pogleda na Sočo in hribe v ozadju. Sproščam se na sprehodih s svojo psičko Lili, v hribih ter ob branju dobrih knjig.

preberite še

Avtor prispevka:
Teresa Čopi

SVEŽ PRISPEVEK

Socialni jet lag in razlika med delovnimi ter prostimi dnevi

Med tednom budilka zazvoni ob šestih ali sedmih, ob prostih dneh pa brez nje brez težav spimo več ur dlje.   Takšna razlika med delovnimi in prostimi dnevi ni samo stvar navade ali nadoknaditve zamujenega spanca. Če se naš naravni ritem spanja precej razlikuje od...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Kako preprečiti, da bi se oblačila prehitro obrabila

Oblačila se ne obrabijo samo zaradi nošenja.   Velik del poškodb nastane pri pranju, sušenju, likanju in nepravilnem shranjevanju. Razbarvanje, raztegnjeni materiali, muckanje, poškodovana vlakna in izguba oblike so pogosto posledica nege, ne same starosti kosa....

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Spolna samopodoba in občutek privlačnosti

Spolna samopodoba ni samo vprašanje, ali se počutimo privlačne.   Vključuje tudi to, kako doživljamo svoje telo, kako samozavestno izražamo želje in meje ter kako sprejemamo lastno spolnost. Pri nekom je ta občutek precej stabilen, pri drugem pa se spreminja...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Kako rojstvo otroka spremeni prijateljstva

Rojstvo otroka ne spremeni le vsakdana staršev, ampak tudi odnose s prijatelji.   Druženja postanejo redkejša ali zahtevajo več načrtovanja, pogovori dobijo nove teme, razlike v življenjskem ritmu pa so bolj opazne kot prej. Prijateljstvo se zato takrat pogosto...