Rojstvo otroka ne spremeni le vsakdana staršev, ampak tudi odnose s prijatelji.
Druženja postanejo redkejša ali zahtevajo več načrtovanja, pogovori dobijo nove teme, razlike v življenjskem ritmu pa so bolj opazne kot prej.
Prijateljstvo se zato takrat pogosto znajde pred novimi izzivi. Kako ohraniti bližino, ko ima ena oseba povsem drugačne obveznosti, tempo in prednostne naloge kot druga?
Časa je manj, ne nujno tudi želje po druženju
Po rojstvu otroka je prostega časa praviloma manj, načrti pa so manj predvidljivi. Bolezen, varstvo, utrujenost ali preprosto neprespana noč lahko hitro spremenijo dogovor, ki je bil še dan prej povsem izvedljiv.
Prijatelj brez otrok lahko pogostejše odpovedi začne doživljati kot pomanjkanje interesa, medtem ko ima starš občutek, da mora ves čas pojasnjevati, zakaj ni več tako dosegljiv kot prej.
Tu se hitro pojavi neravnovesje. Ena oseba ima občutek, da vedno čaka ali predlaga srečanje, druga pa, da nenehno razočara.
Tudi teme pogovorov se spremenijo
Ko otrok postane pomemben del vsakdana, je razumljivo, da postane tudi pogosta tema pogovora. A če se skoraj vsak pogovor vrti samo še okoli vrtca, bolezni, spanja ali starševskih skrbi, lahko prijatelj brez otrok dobi občutek, da je za druge teme ostalo zelo malo prostora.
Na drugi strani se lahko starš počuti nerazumljenega, če ima vtis, da prijatelja ne zanima nekaj, kar trenutno močno zaznamuje njegovo življenje.
Prijateljstvo zato potrebuje prostor za oboje. Za pogovor o otroku, pa tudi za vse tisto, kar je odnos povezovalo že prej.
Razlike v vsakdanjem življenju postanejo bolj očitne
Pred rojstvom otroka razlike med prijateljema morda niso bile posebej pomembne. Pozneje pa se lahko precej jasneje pokažejo v tem, kako preživljata večere, vikende, dopuste ali prosti čas.
Prijatelj brez otrok ima lahko več možnosti za spontane dogovore, večerna druženja ali potovanja. Starš pa mora svoj čas pogosteje usklajevati z družinskimi obveznostmi.
Te razlike same po sebi niso problem. Težava nastane, ko jih začnemo vrednotiti. Prijatelj brez otrok se lahko počuti, kot da njegovo življenje velja za manj resno ali manj odraslo, starš pa kot da druga oseba ne razume njegovih obveznosti.
Spontanost pogosto zamenja načrtovanje
Druženja, ki so nekoč nastala skoraj mimogrede, lahko pozneje zahtevajo precej več usklajevanja. Včasih je treba termin določiti več dni vnaprej, drugič se prilagoditi urniku otroka ali izbrati kraj, kjer je srečanje sploh izvedljivo.
To je lahko frustrirajoče predvsem takrat, ko ena stran še vedno pričakuje enako spontanost kot prej. Pomaga, če oba sprejmeta, da se je način druženja spremenil, ne nujno tudi njegova vrednost.
Prijateljstvo ni manj pomembno samo zato, ker je treba srečanje prej načrtovati.
Kje nastanejo zamere?
Zamere se pogosto začnejo pri majhnih, ponavljajočih se situacijah. Ena oseba vedno prva napiše sporočilo, druga pogosto odpove. Ena ima občutek, da se mora ves čas prilagajati, druga pa, da zanjo nihče nima razumevanja.
Težava nastane, ko o razlogih ne govorimo, ampak jih začnemo razlagati po svoje. Odpoved srečanja hitro postane dokaz, da prijateljstvo ni več pomembno, pripomba o pomanjkanju časa pa dokaz, da druga oseba ničesar ne razume.
Takšne razlage lahko odnos oddaljijo precej bolj kot sama sprememba življenjskih okoliščin.
Prijateljstvo potrebuje prostor za dve različni življenji
Prijateljstvo se lažje ohrani, če obe strani sprejmeta, da njuna vsakdana nista več organizirana na enak način.
Prijatelj brez otrok se ne bi smel vedno prilagajati samo zato, ker ima druga oseba družino. Prav tako ni realno pričakovati, da bo starš ohranil enako razpoložljivost kot pred rojstvom otroka.
Bistveno je, da zanimanje ostane obojestransko. Da je v pogovorih prostor za otroka, pa tudi za službo, odnose, načrte, težave, potovanja in vse drugo, kar je pomembno v življenju obeh.
Prijateljstvo se po rojstvu otroka spremeni, vendar zaradi tega ni nujno manj tesno. Veliko je odvisno od tega, ali obe strani spremembe prepoznata in sta pripravljeni odnos prilagoditi novemu obdobju.
