Počitek ni nujno rezerviran za konec dneva.
Tudi nekaj minut odmika med nalogami lahko pomaga zmanjšati občutek utrujenosti in prepreči, da bi se napetost kopičila več ur brez prekinitve.
Mikroodmor je kratek premor med delom, navadno dolg le nekaj minut. V tem času za hip prekinemo dejavnost, ki zahteva zbranost, miselni napor ali dolgotrajno sedenje. Namen takšnega odmora ni popolna sprostitev, ampak kratka razbremenitev med posameznimi obremenitvami dneva.
Že nekaj minut naredi veliko razliko
Dolgotrajna osredotočenost na isto nalogo postopoma povečuje mentalno utrujenost. Zbranost lahko začne popuščati, delo pa zahteva več napora kot na začetku.
Kratek premor prekine neprekinjen tok zahtev. Smiselno je predvsem, da za nekaj minut ne nadaljujemo z enako vrsto obremenitve. Če smo dolgo gledali v zaslon, lahko pogled usmerimo drugam. Če smo sedeli, vstanemo. Če smo bili ves čas v pogovoru ali na sestankih, lahko pomaga nekaj minut tišine.
Telefon ni nujno počitek
Med eno in drugo nalogo pogosto samodejno posežemo po telefonu. Toda menjava službenega zaslona za družbena omrežja ali novice še ne pomeni nujno, da smo se odpočili.
Pozornost je še vedno zaposlena z novimi informacijami, podobami in odzivanjem na dražljaje. Zato je lahko nekaj minut brez dodatnega vnosa bolj razbremenilnih kot kratko brskanje po telefonu.
Mikroodmor je lahko zelo preprost: pogled skozi okno, kratek sprehod, raztezanje, nekaj globljih vdihov ali nekaj minut brez pogovora in ekranov.
Pri zahtevnem delu nekaj minut ni vedno dovolj
Mikroodmori niso nadomestilo za daljši počitek. Po več urah zahtevnega miselnega dela nekaj minut pogosto ne zadošča, da bi se zbranost povsem obnovila.
Bolj smiselno jih je razumeti kot sprotno razbremenitev. Pomagajo lahko preprečiti, da bi delo potekalo več ur brez ene same prekinitve, ne morejo pa nadomestiti malice, daljšega odmora, spanja ali prostega časa.
Pomembna je tudi vrsta naloge. Po rutinskem delu je lahko dovolj že zelo kratek premor, pri intenzivnem razmišljanju pa pogosto potrebujemo daljši odmik.
Odmor koristi tudi telesu
Pri sedečem delu ima mikroodmor še drugo vlogo. Dolgotrajno sedenje pomeni, da telo več časa ostaja v podobnem položaju, zato že kratko gibanje prinese spremembo obremenitve.
Vstajanje, nekaj korakov, raztezanje ramen ali hrbta in kratek sprehod prekinejo dolga obdobja sedenja. Odmor pri tem ni nujno vadba. Dovolj je, da za nekaj minut spremenimo položaj in se premaknemo.
Regeneracija se lahko začne že čez dan
Če cel dan preživimo brez premora, pogosto pričakujemo, da bomo zvečer preprosto preklopili v počitek. Po več urah neprekinjene zbranosti, odločanja in odzivanja pa tak prehod ni vedno hiter.
Kratki odmori čez dan ustvarjajo manjše prekinitve med posameznimi obremenitvami. Nekaj minut brez nove naloge, pogovora ali zaslona ne bo izničilo zahtevnega dne, lahko pa zmanjša občutek, da moramo biti ves čas enako zbrani in dosegljivi.
Včasih je zato pet minut dejanskega odmora koristnejših kot pet minut, v katerih smo samo zamenjali eno vrsto obremenitve za drugo.
