Družinsko drevo prikazuje sorodstvene vezi, genogram pa tudi odnose in dogodke, ki so zaznamovali življenje družine.
Vanj lahko poleg rojstev, porok in smrti vključimo ločitve, izgube, bolezni, selitve, bližnje odnose, dolgotrajne konflikte in prekinjene stike.
Ko so te informacije zbrane na enem mestu, dobimo širši pogled na družino. Lažje opazimo, kako so se njeni člani povezovali, kdo je v zahtevnih obdobjih prevzemal skrb za druge in katere izkušnje so vplivale na več generacij.
Kaj prikazuje genogram?
Genogram običajno zajema več generacij družine, pogosto tri. Posamezni člani in njihove sorodstvene vezi so označeni s simboli, dodatne črte pa lahko ponazarjajo značilnosti njihovih odnosov.
Tako lahko prikažemo, da sta si bili dve osebi zelo blizu, da je bil njun odnos poln konfliktov ali da že dolgo nimata stikov. Dodamo lahko tudi življenjske dogodke in okoliščine, ki so pomembno vplivali na družino.
Pri tem ni treba zapisati vsega, kar vemo o sorodnikih. Izbor podatkov je odvisen od vprašanja, zaradi katerega genogram sploh nastaja. Če nas zanima, kako se je družina spoprijemala z izgubami, bomo poudarili druge informacije kot pri raziskovanju odnosov med starši in otroki.
Družinske zgodbe postanejo preglednejše
O družini pogosto razmišljamo skozi posamezne zgodbe. Vemo, da je babica zgodaj ostala brez moža, da se je mama težko zanesla na druge in da ena od sester tudi danes prevzema večino skrbi za sorodnike. Šele ko te podatke povežemo, lahko opazimo, kako so posamezne življenjske okoliščine vplivale na razdelitev vlog v družini.
Genogram lahko pokaže tudi, kdo je v težkih obdobjih ponujal oporo, kateri odnosi so ostali trdni in kako se je družina prilagajala spremembam. Zato ni namenjen le iskanju težav ali ponavljajočih se konfliktov. Pomaga prepoznati tudi načine, s katerimi so družinski člani premagovali stiske.
Uporablja se v družinski terapiji, psihologiji, socialnem delu in zdravstvu, kjer je lahko izhodišče za pogovor o družinskem okolju.
Ponavljanje še ne pomeni vzroka
Na genogramu lahko opazimo, da so se določene izkušnje pojavile v več generacijah. Morda je v družini več prekinjenih odnosov, zgodnjih izgub ali obdobij, ko je ena oseba skrbela za vse druge.
Takšno ponavljanje je vredno pozornosti, vendar samo po sebi še ničesar ne dokazuje. Podobni dogodki imajo lahko različne vzroke, vsak družinski član pa jih doživlja na svoj način. Iz genograma zato ne moremo sklepati, da smo določeno vedenje podedovale ali da smo odkrile skrito družinsko travmo.
Genogram ne daje dokončnih odgovorov. Pomaga oblikovati vprašanja, ki jih lahko nato podrobneje obravnavamo v pogovoru. Tudi v strokovni obravnavi so razlage, ki nastanejo ob njem, le možne povezave, ne potrjene ugotovitve.
Vsak član družino vidi nekoliko drugače
Genogram nastaja na podlagi podatkov, ki jih poznamo, in zgodb, ki so se ohranile v družini. Te pa niso vedno popolne ali enotne. O nekaterih dogodkih se morda ni govorilo, druge si sorodniki razlagajo različno.
Brat in sestra se lahko istega obdobja spominjata povsem drugače. Eden je odnos s starši doživljal kot bližnji, drugi pa se je počutil spregledanega. Obe izkušnji sta lahko resnični, čeprav ju ni mogoče prikazati kot eno samo nesporno dejstvo.
Zato je pri izdelavi genograma smiselno pustiti prostor tudi za neznane ali negotove podatke. Prikaz lahko pozneje dopolnimo, hkrati pa se zavedamo, da ne predstavlja popolnega zapisa družinske zgodovine.
Občutljive informacije zahtevajo previdnost
Genogram lahko vsebuje podatke o boleznih, duševnih stiskah, nasilju, odvisnostih, izgubah nosečnosti in drugih osebnih izkušnjah. Nekateri od teh podatkov se nanašajo na sorodnike, ki pri njegovem nastajanju niso sodelovali.
Pomembno je, da premislimo, katere informacije res potrebujemo, komu bomo prikaz pokazali in kako ga bomo shranili. V strokovnem okolju so vprašanja zasebnosti in ravnanja s podatki pomemben del njegove uporabe.
Preprost genogram lahko izdelamo tudi same. Če pa se ob njem odprejo boleče izkušnje ali vprašanja, ki jih težko predelamo brez podpore, ga je smiselno obravnavati s strokovno usposobljeno osebo.
Njegova vrednost ni v tem, da bi družino skrčil na nekaj ponavljajočih se vzorcev. Omogoča predvsem, da njene odnose in pomembne dogodke pogledamo skupaj ter bolje razumemo okoliščine, v katerih so nastajali.
