Med tednom budilka zazvoni ob šestih ali sedmih, ob prostih dneh pa brez nje brez težav spimo več ur dlje.
Takšna razlika med delovnimi in prostimi dnevi ni samo stvar navade ali nadoknaditve zamujenega spanca.
Če se naš naravni ritem spanja precej razlikuje od urnika, ki ga zahtevajo služba, šola in druge obveznosti, govorimo o socialnem jet lagu. Ime spominja na časovni zamik po dolgem letu, le da pri socialnem jet lagu ne potujemo nikamor. Spreminja se predvsem naš urnik.
Razlika med biološkim in družbenim časom
Na čas spanja ne vplivajo samo naše obveznosti. Deloma ga določa tudi notranja biološka ura, zaradi katere nekateri ljudje naravno postanejo zaspani prej, drugi pa precej pozneje.
Te razlike opisujemo s kronotipom. Jutranji tipi praviloma lažje vstajajo zgodaj in se prej odpravijo spat, večerni tipi pa bi brez zunanjih obveznosti svoje spanje premaknili nekoliko pozneje.
Delovni in šolski urniki teh razlik večinoma ne upoštevajo. Če mora človek, ki bi po svojem naravnem ritmu spal pozneje, večino tedna vstajati zelo zgodaj, se njegov dejanski urnik spanja odmika od časa, ki mu bolj ustreza.
Prosti dnevi pokažejo drugačen ritem
Socialni jet lag je najbolj opazen ob primerjavi delovnih in prostih dni. Med tednom čas vstajanja pogosto določa budilka, ob koncu tedna pa se spanec premakne.
Zato ni pomembno samo, koliko ur spimo. Upošteva se tudi čas, v katerem spanje poteka. Pri ocenjevanju socialnega jet laga raziskovalci primerjajo, kdaj ljudje med delovnimi in prostimi dnevi zaspijo in se zbudijo ter kako močno se njihov urnik spanja med tema obdobjema premakne.
Če nekdo med tednom spi od 23.00 do 6.00, ob prostih dneh pa od 1.00 do 9.00, se ne spremeni samo dolžina spanja. Za nekaj ur se premakne tudi celoten ritem spanja in budnosti.
Večerni tipi ga občutijo pogosteje
Zgodnji začetki dela in šole so praviloma bolj usklajeni z jutranjimi kot z večernimi kronotipi. Človek, ki zvečer dolgo ni zaspan, zaradi zgodnje budilke ne more preprosto premakniti celotnega notranjega ritma za nekaj ur nazaj.
Rezultat je lahko krajši spanec med tednom in precej poznejše spanje ob prostih dneh. Prav pri večernih tipih je zato razlika med delovnim in prostim urnikom pogosto izrazitejša.
Na kronotip vpliva več dejavnikov, med njimi starost, genetika in izpostavljenost svetlobi. Posebej izrazit večerni ritem je značilen tudi za mladostnike in mlajše odrasle.
Socialni jet lag ni isto kot premalo spanja
Pojma se pogosto prekrivata, vendar ne pomenita istega. Človek lahko med tednom spi premalo in ima hkrati velik socialni jet lag, lahko pa se njegov čas spanja med tednom in vikendom precej razlikuje, čeprav skupno število ur ni zelo nizko.
Pri pomanjkanju spanja je glavno vprašanje količina. Pri socialnem jet lagu je v ospredju časovna neusklajenost med različnimi dnevi.
Zato lahko nekdo ob koncu tedna spi dovolj dolgo, vendar se njegov urnik vsakič premakne za več ur. V ponedeljek se mora nato ponovno prilagoditi zgodnejšemu vstajanju.
Vikend spanje ne izniči vedno tedenskega ritma
Daljše spanje ob prostih dneh je razumljiv odziv, če smo med tednom spali premalo. Telesu omogoči, da vsaj del izgubljenega spanja nadomesti.
Toda zelo pozno vstajanje hkrati še poveča razliko med delovnim in prostim urnikom. Če v nedeljo zaspimo in vstanemo precej pozneje kot med tednom, je lahko nedeljski večer zgodnje uspavanje težje, ponedeljkovo jutro pa še neprijetnejše.
Zato rešitev ni preprosto v tem, da bi ob koncu tedna vstajali enako zgodaj ne glede na utrujenost. Smiselnejši cilj je dovolj spanja skozi ves teden in nekoliko bolj enakomeren urnik.
Povsem enak urnik ni nujen
Naš vsakdan ni laboratorij in nekaj razlik med delovnimi ter prostimi dnevi je povsem pričakovanih. Poznejši večer, daljši spanec ali jutro brez budilke sami po sebi niso znak porušenega ritma.
Več pozornosti si zasluži velika in stalna razlika med tem, kako živimo med tednom in kako bi spali brez obveznosti. Če se večino tedna zbujamo bistveno prej, kot bi nam ustrezalo, prosti dnevi pa služijo predvsem nadoknaditvi spanja, je lahko družbeni urnik precej slabo usklajen z našim biološkim ritmom.
Socialni jet lag zato ni samo vprašanje discipline pri spanju. Pokaže tudi, kako močno čas dela, šole in drugih obveznosti določa ritem, po katerem moramo živeti.
