Mnenje drugih ima pri naših odločitvah večjo vlogo, kot si včasih priznamo.
Z njim preverjamo, kako nas vidijo drugi, ali smo nekaj dobro presodili in ali naše ravnanje ustreza okolju, v katerem živimo.
Zunanja potrditev je zato del običajnega socialnega življenja. Povratna informacija nam lahko pomaga popraviti napačno presojo, opaziti nekaj, česar sami nismo, ali dobiti občutek, da smo razumljeni. Povsem drugače pa je, kadar brez odziva drugih težko zaupamo lastni oceni.
Mnenje drugih nam pomaga pri orientaciji
Ljudje se ne odločamo v popolni izolaciji. Od otroštva naprej se učimo tudi iz odzivov drugih: iz pohvale, nestrinjanja, opozoril, sprejetosti in zavrnitve.
Takšne informacije so uporabne. Če več ljudi opozori na isto težavo, je smiselno svojo presojo ponovno preveriti. Tudi pri odločitvah, za katere nimamo dovolj znanja ali izkušenj, je mnenje druge osebe lahko dragoceno.
Zato samo iskanje mnenja še ne pove veliko o tem, koliko zaupamo sebi. Veliko bolj zgovorno je, kaj se zgodi potem.
Iskanje mnenja ali iskanje dovoljenja
Nekdo lahko vpraša pet ljudi za nasvet in se na koncu brez večjih težav odloči po svoje. Druga oseba lahko vpraša samo enega človeka, a jo njegovo nestrinjanje povsem ustavi.
Razlika je v tem, kakšno težo pripišemo odgovoru. Če nas zanima drugačen pogled, mnenje razširi našo presojo. Če potrebujemo predvsem zagotovilo, da je naša odločitev sprejemljiva, začne zunanji odziv prevzemati precej večjo vlogo.
Takrat se lahko tudi po že sprejeti odločitvi vračamo k drugim z vprašanji, ali smo ravnali prav, ali pretirano spremljamo njihove odzive in iščemo znake odobravanja.
Kritika lahko hitro postane osebna
Zunanja potrditev ne vpliva samo na odločanje. Povezana je tudi s tem, kako doživljamo kritiko.
Če je velik del občutka lastne vrednosti odvisen od odzivov okolice, je težje ločiti med kritiko dejanja in kritiko sebe. Pripomba na delo, videz ali odločitev se lahko razširi v občutek, da smo kot oseba naredili nekaj narobe.
Podoben učinek ima lahko tudi odsotnost pričakovane pohvale. Nevtralen odziv druge osebe hitro dobimo za znak, da nekaj ni bilo dovolj dobro.
Prilagajanje je lahko zelo neopazno
Potreba po odobravanju se pogosto pokaže pri odnosih, vendar ne nujno v zelo očitni obliki. Lahko pomeni, da nekoliko spremenimo svoje mnenje, da se izognemo nestrinjanju, težje zavrnemo prošnjo ali se pri pomembni odločitvi najprej vprašamo, kako jo bodo sprejeli drugi.
Takšno vedenje je lahko dolgo videti kot prilagodljivost ali obzirnost. Razlika postane bolj jasna takrat, ko se zaradi odziva drugih večkrat odpovemo nečemu, kar je za nas pomembno.
Pohvala je prijetna, vendar ne more opraviti vsega
Pozitiven odziv drugih ima svojo vrednost. Pohvala lahko potrdi trud, okrepi motivacijo ali pokaže, da je bilo naše delo opaženo.
Težje postane, če brez takšnega odziva dosežek skoraj izgubi vrednost. Nekaj, s čimer smo bili sprva zadovoljni, se lahko nenadoma zdi manj pomembno, ker ni dobilo pričakovanega odziva.
Podobno se lahko zgodi pri videzu, delu, odnosih ali življenjskih odločitvah. Zunanje priznanje začne določati, koliko zadovoljstva si dovolimo čutiti sami.
Lastna presoja ne pomeni ignoriranja drugih
Več zaupanja v lastno presojo ne pomeni, da nas mnenje drugih ne sme zanimati. Koristna povratna informacija ostaja koristna tudi takrat, ko smo precej samozavestni.
Razlika je predvsem v tem, ali se lahko z odločitvijo strinjamo tudi brez soglasja okolice. Nekdo drug lahko našo izbiro razume drugače, pa to še ne pomeni, da moramo zaradi tega spremeniti tudi svoj pogled.
Zunanja potrditev ima največ smisla takrat, ko nam pomaga videti širšo sliko. Precej manj koristna postane, kadar je edini način, da sploh lahko zaupamo sebi.
