Spolna samopodoba in intimnost

Spolna samopodoba in občutek privlačnosti

Spolna samopodoba ni samo vprašanje, ali se počutimo privlačne.

 

Vključuje tudi to, kako doživljamo svoje telo, kako samozavestno izražamo želje in meje ter kako sprejemamo lastno spolnost.

Pri nekom je ta občutek precej stabilen, pri drugem pa se spreminja glede na odnos, življenjsko obdobje ali izkušnje. Lahko smo zadovoljni s svojim videzom, pa se v spolnosti kljub temu počutimo negotovo. Lahko velja tudi obratno.

 

Spolna samopodoba ni isto kot telesna samopodoba

 

Telo ima pri spolnosti pomembno vlogo, vendar spolna samopodoba sega dlje od zadovoljstva z videzom.

Povezana je tudi s tem, ali se počutimo zaželene, ali znamo povedati, kaj nam ustreza, kako doživljamo lastno željo in kako se odzovemo, kadar partner nima enakega interesa kot mi.

Človek se lahko v svojem telesu sicer počuti dobro, v intimnih situacijah pa ga hitro preplavijo dvomi. Nekdo drug je lahko do svojega videza precej kritičen, vendar se v spolnosti počuti sproščeno in samozavestno.

 

Spolna samopodoba

 

Oblikuje se skozi izkušnje

 

Na predstavo o sebi v spolnosti vplivajo sporočila, ki jih prejmemo o telesu, privlačnosti in spolnosti, pa tudi konkretne izkušnje v odnosih.

Veliko lahko pomenijo partnerjevi odzivi, prve spolne izkušnje, način, kako se je doma govorilo o telesu in spolnosti, ter širša kulturna pričakovanja o tem, kako naj bi izgledali, česa naj bi si želeli in kako naj bi se vedli.

Takšna sporočila se ne ohranijo vedno kot jasne misli. Včasih se pokažejo predvsem kot zadržanost, zadrega ali občutek, da nekaj ni prav, čeprav težko določimo, od kod prihaja.

 

Pomemben je tudi odnos do lastnih želja

 

Spolna samozavest se pogosto povezuje s sproščenostjo, vendar veliko pomeni tudi to, kako dobro prepoznamo svoje želje in meje.

Če težko zaznamo, kaj nam ustreza, je težje to tudi povedati. Takrat se lahko bolj prilagajamo partnerju ali ugibamo, kaj se od nas pričakuje.

Jasen stik z lastnimi željami ne pomeni, da moramo vedno natančno vedeti, kaj hočemo. Pomeni pa, da si dovolimo opaziti, kaj nam prija, kaj nam ne ustreza in kje so naše meje.

 

Zavrnitev se lahko hitro dotakne samopodobe

 

Spolnost je področje, kjer zavrnitev pogosto doživimo zelo osebno.

Če partner ne želi spolnosti, lahko to razumemo kot sporočilo o svoji privlačnosti ali vrednosti, čeprav so razlogi lahko povsem drugje: utrujenost, stres, bolečina, pomanjkanje želje ali preprosto neustrezen trenutek.

Pri bolj negotovi spolni samopodobi se posamezen dogodek lažje spremeni v širši zaključek o sebi. Če partner spolnost zavrne, lahko njegov trenutni manjši interes hitro razumemo kot dokaz, da nismo več privlačne ali da je z nami nekaj narobe.

 

Telesne spremembe vplivajo tudi na doživljanje spolnosti

 

Spolna samopodoba se skozi življenje lahko precej spremeni.

Nosečnost, porod, menopavza, bolezen, sprememba telesne teže, brazgotine ali druge telesne spremembe lahko vplivajo na to, kako se človek vidi in kako sproščeno se počuti v intimnosti.

Včasih se spremeni predvsem odnos do lastnega telesa, drugič tudi občutek privlačnosti ali način, kako doživljamo svojo spolnost. Pri tem ni nujno, da spremembo opazijo tudi drugi. Dovolj je, da svoje telo začnemo doživljati drugače.

 

Spolna samopodoba

 

Spolna samopodoba vpliva na komunikacijo

 

Če se v spolnosti počutimo negotovo, je težje govoriti o željah, nezadovoljstvu ali spremembah.

Lahko se bojimo, da bomo izpadli zahtevni, neizkušeni, čudni ali premalo privlačni. Zato marsikaj ostane neizrečeno, partner pa težko ve, kaj se pravzaprav dogaja.

Bolj stabilna spolna samopodoba takšnih pogovorov ne naredi nujno lahkih, lahko pa zmanjša občutek, da vsaka razlika v željah ogroža odnos ali našo lastno vrednost.

 

Ni enaka visoki spolni želji

 

Človek ima lahko dobro spolno samopodobo in hkrati nizko spolno željo. Lahko se počuti dobro v svojem telesu, jasno pozna svoje meje in brez večje zadrege govori o spolnosti, pa si spolnega stika ne želi pogosto.

Nasprotno lahko visoka želja obstaja ob precejšnji negotovosti.

Zato spolne samopodobe ni smiselno meriti po pogostosti spolnosti ali po tem, kako sproščeno nekdo deluje navzven. Bolj govori o tem, kako človek doživlja sebe znotraj spolnosti.

 

Odnosi lahko samopodobo utrdijo ali zamajejo

 

Na pozitivno spolno samopodobo lahko pomembno vplivajo odnosi, v katerih so meje, zavrnitev, spremembe želja in odprt pogovor sprejeti brez posmeha ali pritiska.

Partnerjevi odzivi imajo pri tem svojo težo, vendar spolna samopodoba ni odvisna samo od njih. Vanjo so vključeni tudi odnos do lastnega telesa, pretekle izkušnje, kulturna sporočila in občutek, koliko prostora si dovolimo zavzeti v intimnosti.

Zato se spolna samopodoba ne pokaže samo v tem, kako privlačne se počutimo. Vidi se tudi v tem, kako govorimo o svojih željah, kako postavljamo meje in kako hitro mnenje druge osebe spremeni naš pogled nase.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Spolna samopodoba in občutek privlačnosti

Spolna samopodoba ni samo vprašanje, ali se počutimo privlačne.   Vključuje tudi to, kako doživljamo svoje telo, kako samozavestno izražamo želje in meje ter kako sprejemamo lastno spolnost. Pri nekom je ta občutek precej stabilen, pri drugem pa se spreminja...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Kako preprečiti, da bi se oblačila prehitro obrabila

Oblačila se ne obrabijo samo zaradi nošenja.   Velik del poškodb nastane pri pranju, sušenju, likanju in nepravilnem shranjevanju. Razbarvanje, raztegnjeni materiali, muckanje, poškodovana vlakna in izguba oblike so pogosto posledica nege, ne same starosti kosa....

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Spolna samopodoba in občutek privlačnosti

Spolna samopodoba ni samo vprašanje, ali se počutimo privlačne.   Vključuje tudi to, kako doživljamo svoje telo, kako samozavestno izražamo želje in meje ter kako sprejemamo lastno spolnost. Pri nekom je ta občutek precej stabilen, pri drugem pa se spreminja...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Kako rojstvo otroka spremeni prijateljstva

Rojstvo otroka ne spremeni le vsakdana staršev, ampak tudi odnose s prijatelji.   Druženja postanejo redkejša ali zahtevajo več načrtovanja, pogovori dobijo nove teme, razlike v življenjskem ritmu pa so bolj opazne kot prej. Prijateljstvo se zato takrat pogosto...