Ko otroci odrastejo in se odselijo, se spremeni tudi vsakdan staršev.
Dom je tišji, skupnih rutin je manj, nekatere obveznosti, ki so bile dolga leta samoumeven del dneva, pa nenadoma izginejo.
To obdobje pogosto opisujemo z izrazom prazno gnezdo. Za nekatere starše je prehod precej čustven, drugi ga doživijo bolj mirno, skoraj vsi pa se morajo na nov način privaditi na odnos z otrokom in na življenje, ki ni več organizirano tako kot prej.
Materinska vloga se spremeni
Odhod otroka od doma ne pomeni konca materinstva, spremeni pa način, kako je mati vključena v otrokovo vsakdanje življenje.
Vsakodnevne skrbi je manj, odločanje o otrokovem življenju pa se vse bolj umika odnosu med dvema odraslima osebama. Mati, ki je bila leta vključena v šolske obveznosti, prevoze, obroke, zdravje in organizacijo družinskega življenja, se lahko znajde pred vprašanjem, kaj njena vloga pomeni zdaj.
Prav ta sprememba je za nekatere zahtevnejša od same fizične odsotnosti otroka. Če je bilo materinstvo dolga leta pomemben del vsakdana in občutka lastne vloge, lahko nenadoma ostane precej več časa, ki ga je treba zapolniti drugače.
Praznina in olajšanje se lahko pojavita hkrati
Ob odhodu otroka se lahko prepletajo zelo različna čustva. Žalost zaradi manjše vsakodnevne bližine ne izključuje ponosa, ker je otrok postal samostojen. Občutek praznine lahko spremlja tudi olajšanje, saj je vsakodnevnih obveznosti in odgovornosti manj.
Izkušnje staršev so zato zelo različne. Nekateri se težje prilagodijo na tišji dom in redkejše stike, drugim več prostega časa omogoči, da se znova posvetijo prijateljstvom, interesom ali dejavnostim, za katere prej ni bilo veliko prostora.
Pomembno vlogo imajo tudi odnosi z odraslimi otroki, partnerski odnos, prijateljska mreža in to, koliko drugih vsebin že sicer zapolnjuje vsakdan.
Spremeni se tudi odnos z odraslim otrokom
Ko otrok ne živi več doma, se spremeni tudi odnos med starši in otrokom. Njegov vsakdan postane bolj samostojen, starši pa niso več vključeni v vse odločitve in obveznosti tako kot prej.
Za starše je to lahko precejšen premik. Skrb in zanimanje ostajata, vendar je treba na novo poiskati mejo med bližino in poseganjem v življenje odraslega otroka.
Nekateri odnosi v tem obdobju postanejo celo bolj sproščeni. Manj je vsakodnevnih nesoglasij zaradi gospodinjstva, urnikov in pravil, več pa prostora za stik, ki ni več vezan na skupno bivanje in obveznosti.
Kaj ostane, ko vsakodnevne skrbi ni več?
Odhod otrok pogosto pokaže, koliko časa in energije je bilo v preteklih letih namenjene skrbi zanje.
Za nekoga to pomeni vrnitev k dejavnostim, ki jih je dolgo odlagal. Drugdo začne več časa namenjati prijateljstvom, partnerstvu, delu ali novim interesom. Pojavi se lahko tudi precej preprosto vprašanje: kaj si pravzaprav želim početi zdaj, ko družinske obveznosti ne določajo več toliko mojega dneva?
Novo obdobje zato pogosto zahteva nekaj prilagajanja. Čas, ki je bil prej namenjen otrokom, se postopoma porazdeli drugače.
Tudi partnerski odnos dobi več prostora
Če starša živita skupaj, po odhodu otrok pogosto prvič po dolgih letih ostaneta sama v vsakodnevnem življenju. To je lahko prijetna sprememba, lahko pa pokaže tudi, koliko se je njun odnos v preteklih letih vrtel predvsem okoli otrok in družinskih obveznosti.
Več časa v dvoje samo po sebi še ne prinese več bližine. Partnerja lahko potrebujeta čas, da znova odkrijeta skupne interese, navade in način preživljanja časa, ki ni več povezan predvsem s starševsko vlogo.
Pri nekaterih parih to obdobje prinese več povezanosti, pri drugih pa na površje pridejo razlike, ki jih je prej prekrival zelo zaposlen družinski vsakdan.
Otroška soba je lahko več kot samo prostor
Sprememba se pogosto pozna tudi doma. Prazna otroška soba ima lahko močan simbolni pomen, zato se nekateri starši dolgo ne odločijo, kaj bi z njo.
Ni pravila, kdaj in kako jo preurediti. Nekdo jo želi nekaj časa ohraniti takšno, kot je bila, drugi prostor hitro nameni delu, gostom ali hobijem. Odločitev je lahko povsem praktična, lahko pa je povezana tudi s tem, kako hitro se družina privaja na novo obdobje.
Sčasoma se spremeni tudi dom. Prostori, ki so bili dolga leta prilagojeni otrokom, lahko dobijo novo vlogo in začnejo služiti drugačnim potrebam.
Prazno gnezdo ne pomeni konca družinskega življenja
Odselitev otrok spremeni način družinskega življenja, ne pa nujno bližine. Odnos se nadaljuje drugače, z manj vsakodnevne skrbi in več samostojnosti na obeh straneh.
Za mater je to lahko tudi obdobje, ko se po dolgih letih znova pojavi več časa za druge dele življenja. Materinstvo ostane pomembno, vendar ne določa več toliko vsakodnevnega ritma.
Prazno gnezdo zato ni nujno samo obdobje izgube. Lahko je tudi čas prilagajanja na drugačen odnos z otroki, spremenjen dom in življenje, v katerem se znova odpre več prostora zase.
