Sto evrov ima enako vrednost ne glede na to, ali jih prejmemo kot del plače, darilo ali vračilo preveč plačanega zneska.
Kljub temu njihov izvor pogosto vpliva na odločitev, kaj bomo z njimi naredile.
Plačo lahko namenimo položnicam in drugim obveznostim, nepričakovan dobitek pa doživimo kot denar za razvajanje. Čeprav sta zneska enaka, ju v mislih uvrstimo v različni kategoriji. V vedenjski ekonomiji ta način razvrščanja denarja opisuje pojem mentalno računovodstvo.
Denar razporejamo v miselne predalčke
Pojem mentalnega računovodstva je razvil ekonomist Richard Thaler. Z njim je opisal miselne postopke, s katerimi ljudje spremljamo, razvrščamo in vrednotimo finančne odločitve.
Denar lahko razdelimo glede na njegov izvor, predvideni namen ali čas, v katerem ga nameravamo porabiti. Tako ločujemo denar za stanovanje, hrano, dopust in prihranke, čeprav je lahko ves na istem bančnem računu.
Z ekonomskega vidika je denar zamenljiv: vsak evro je mogoče uporabiti za enak namen. Mentalno računovodstvo pa tej predpostavki ne sledi. Posameznemu znesku pripišemo pomen, zaradi katerega z njim ravnamo drugače kot s preostalim denarjem.
Izvor denarja vpliva na porabo
Denar, ki ga prejmemo nepričakovano, lahko doživljamo kot dodatek, ki ga lahko porabimo bolj sproščeno. Bonus, darilo ali vračilo davka zato lažje namenimo večerji, potovanju ali nakupu, ki ga iz rednega prihodka ne bi izbrale.
Pri plači je razmišljanje pogosto drugačno. Ker jo povezujemo z delom in rednimi življenjskimi stroški, jo pogosteje vključimo v proračun ali namenimo nujnim obveznostim.
Raziskave kažejo, da ljudje nepričakovane prejemke pogosteje usmerijo v nenujno oziroma prijetno potrošnjo, prisluženi denar pa obravnavajo bolj premišljeno. Učinek ni pri vseh enak in je med drugim povezan tudi z občutkom finančnega pomanjkanja.
Pomembna je tudi oznaka, ki jo damo denarju
Na ravnanje ne vpliva samo izvor zneska, temveč tudi namen, ki smo mu ga določile. Če nekaj denarja označimo kot prihranek za dopust, ga težje uporabimo za popravilo avtomobila, čeprav je slednje nujnejše.
Podobno delujejo darilne kartice. Ker jih lahko uporabimo samo pri določenem ponudniku ali za omejen izbor izdelkov, spodbujajo drugačno odločanje kot enak znesek v gotovini. Z njimi si lahko privoščimo dražji ali manj nujen izdelek, saj ga ne doživljamo kot strošek iz običajnega proračuna.
Miselna oznaka tako spremeni način, kako ocenimo nakup. Namesto celotnega finančnega položaja upoštevamo predvsem stanje v kategoriji, iz katere naj bi bil plačan.
Past nepovratnih stroškov
Mentalno računovodstvo je povezano tudi z načinom, kako spremljamo stroške posamezne dejavnosti. Če smo kupile vstopnico za predstavo, se je bomo morda udeležile tudi ob slabem počutju ali neugodnem vremenu, ker ne želimo, da bi bil nakup zaman.
Denar je takrat že porabljen in ga z odločitvijo ne moremo dobiti nazaj. Kljub temu plačilo ostane odprto v našem miselnem računu. Z udeležbo želimo nakup upravičiti in račun simbolno zaključiti.
Podoben vzorec se pojavi pri naročninah, tečajih in drugih že plačanih dejavnostih. Pretekli strošek začne vplivati na odločitev, čeprav bi bilo smiselneje presoditi predvsem, kaj nam bo nadaljevanje prineslo od tega trenutka naprej.
Miselni proračuni so lahko koristni
Mentalno računovodstvo ni vedno finančna napaka. Razdelitev prihodkov na različne namene nam lahko pomaga ohraniti pregled in omejiti porabo.
Če je določen znesek namenjen položnicam, ga bomo verjetno težje porabile za nekaj drugega. Podobno lahko ločen račun za prihranke zmanjša skušnjavo, da bi denar vključile v vsakodnevno potrošnjo.
Miselni predalčki tako delujejo kot preprosta oblika samonadzora. Ker pri vsaki odločitvi ni treba znova pregledati celotnega finančnega položaja, lahko hitreje ocenimo, ali je nakup v okviru predvidene porabe.
Težava se pojavi, kadar so kategorije preveč toge ali prikrijejo pomembnejše stroške. Nekdo lahko skrbno ohranja prihranke za določen namen, hkrati pa plačuje visoke obresti za dolg. Prihranki in dolg sta v ločenih miselnih računih, čeprav oba vplivata na isti finančni položaj.
Posamezen nakup je del širše slike
Mentalno računovodstvo pojasnjuje, zakaj na videz podobnih finančnih odločitev ne sprejemamo vedno enako. Na porabo ne vplivata samo višina zneska in cena izdelka, temveč tudi zgodba, ki jo povezujemo z denarjem.
Miselni proračuni so lahko uporabni, dokler nam pomagajo slediti ciljem. Ob večjih odločitvah pa je smiselno pogledati tudi celoto: vse prihodke, obveznosti, prihranke in dolgove, ne glede na kategorije, v katere smo jih razvrstile.
Denar zaradi oznake ne spremeni svoje vrednosti. Spremeni pa se način, kako ga doživljamo, in s tem tudi odločitev, za kaj smo ga pripravljene porabiti.
