Včasih so ženske skupaj pletle.

Sedele so v krogu, med prsti so drsele volnene niti, vmes pa so se tkale še druge, nevidne vezi: pogovori, smeh, tolažba, molk, delitev bremen.

Sestrstvo ni bilo beseda, ki bi jo bilo treba pojasnjevati. Bilo je del življenja.

Danes živimo drugače. Hitro, pogosto odmaknjeno, vsak v svoji zgodbi. A nekaj v nas še vedno hrepeni po povezanosti, ki presega površino. Nekaj v nas si še vedno želi takšnih povezav.

Kaj pravzaprav pomeni “sestrstvo”?

Sestrstvo danes ni nujno biološko. Gre za občutek pripadnosti, za vezi, ki jih spletemo z drugimi ženskami na podlagi zaupanja, ranljivosti, skupne poti. Gre za občutek, da nisi sama – v veselju, v stiski, v vsakdanjiku.

Sestrstvo ni oder za popolnost, temveč zavetje za pristnost. Tu si lahko to, kar si – z ranljivostjo, močjo, vprašanji in tišino.

Modrost naših prednic

Naše prednice so znale najti moč v skupnosti. Družile so se ob vodi, pri delu, ob obredih. Povezanost ni bila luksuz – bila je nuja in naravna posledica skupnega bivanja. Znale so deliti znanje, zgodbe, tišino. Mlade so se učile od starih, stare so se pomlajevale v družbi mladih.

Obredi prehoda – menarha, materinstvo, menopavza – so bili podprti s skupnostjo. Vse, kar je bilo veliko, je bilo deljeno. In s tem se je ublažil del bremena.

Kje najdemo sestrstvo danes?

Danes se sestrstvo rojeva drugje – a ni nič manj resnično. Najdemo ga v ženskih krogih, v pogovorih s prijateljico ob kavi, v zasebnih sporočilih. Najdemo ga v podpornih skupinah, v deljenju znanja, v objemih brez sodbe.

Zametki sestrstva živijo tudi v digitalnem prostoru – v skupinah, kjer si ženske iskreno pomagamo, delimo izkušnje in modrosti. Seveda to ni isto kot stik v živo. A je lahko most.

Kaj nas včasih ločuje?

Ni vedno lahko. Patriarhalna dediščina v nas pogosto nosi tiho tekmovalnost, strah pred zavrnitvijo, nezaupanje. Naučene smo bile, da ni prostora za vse. Poleg tega je vsakdanje življenje polno obveznosti. Utrujene smo, razpršene. In povezovanje zahteva prisotnost – čustveno, časovno, srčno.

Kako lahko danes gradimo skupnost?

Ne potrebujemo popolnih pogojev. Le iskren namen.

• Ustvari svoj mikro-krog. Povabi nekaj žensk, s katerimi si želiš globlje vezi. Ne potrebujete posebne teme – dovolj je iskrenost in
• prostor za poslušanje.
• Postani most. Poveži dve ženski, ki bi si lahko pomagali. Včasih je ena povezava vse, kar nekdo potrebuje.
• Govorite o resničnih stvareh. Pogum za ranljivost odpira vrata drugim, da storijo enako.
• Časti ženske, ki so ti pomagale rasti. Pokliči jih. Zahvali se jim. Povabi jih, naj tudi one storijo podobno.