Telesna temperatura skozi menstrualni cikel ni povsem enaka.
Najbolj opazna sprememba se običajno pojavi po ovulaciji, ko zaradi progesterona bazalna telesna temperatura nekoliko naraste.
Razlika je majhna, vendar dovolj dosledna, da jo lahko spremljamo skozi več ciklov. Prav zato se bazalna temperatura že dolgo uporablja kot eden od načinov spremljanja ovulacije in plodnosti.
Kaj je bazalna telesna temperatura
Bazalna telesna temperatura je najnižja telesna temperatura v mirovanju. Meri se takoj po prebujanju, še preden vstanemo, spijemo kavo ali se začnemo premikati.
Meritev sredi dneva ni primerljiva, saj nanjo vplivajo gibanje, hrana, stres, temperatura okolja in številni drugi dejavniki. Če želimo opazovati vzorec skozi cikel, je zato pomembno meriti približno ob istem času in na enak način.
Pred ovulacijo je temperatura praviloma nižja
V prvi polovici cikla, v folikularni fazi, je bazalna temperatura običajno nekoliko nižja. V tem obdobju postopoma narašča raven estrogena, medtem ko progesteron ostaja nizek.
Sama številka se med ženskami precej razlikuje, zato ni smiselno iskati ene “pravilne” temperature. Bolj uporaben je osebni vzorec in primerjava z lastnimi meritvami iz prejšnjih dni.
Po ovulaciji temperatura naraste
Po ovulaciji začne rumeno telesce v jajčniku proizvajati več progesterona. Ta hormon vpliva tudi na center za uravnavanje telesne temperature v možganih, zato se bazalna temperatura običajno dvigne za približno 0,2 do 0,5 °C.
Povišanje se navadno ne pojavi vedno isti dan kot ovulacija, ampak kmalu po njej. Če temperatura več dni zapored ostane višja od vrednosti v prvi polovici cikla, je to eden od znakov, da je ovulacija verjetno že nastopila.
Zato bazalna temperatura ovulacijo predvsem potrjuje za nazaj. Sama po sebi ni zelo natančno orodje za napovedovanje, kateri dan bo ovulacija nastopila.
Pred menstruacijo se običajno spet zniža
Če ne pride do nosečnosti, raven progesterona ob koncu lutealne faze pade. Temu pogosto sledi tudi padec bazalne telesne temperature, navadno tik pred menstruacijo ali ob njenem začetku.
Pri nekaterih je ta sprememba zelo očitna, pri drugih precej manj. Cikli niso vedno enaki in en sam nenavaden mesec še ne pomeni, da je z ovulacijo ali hormoni kaj narobe.
Če pride do nosečnosti, progesteron ostane povišan, zato lahko bazalna temperatura dlje časa ostane nekoliko višja. Sama temperaturna krivulja pa ni zanesljiv način potrjevanja nosečnosti.
Na meritve vpliva veliko stvari
Bazalna temperatura je občutljiva na okoliščine, zato posamezna višja ali nižja vrednost ne pove veliko.
Na rezultat lahko vplivajo slab spanec, prebujanje ponoči, bolezen, alkohol, potovanje, poznejše vstajanje, nočno delo ali merjenje ob drugačni uri kot običajno. Tudi stres in sprememba dnevnega ritma lahko nekoliko premakneta vrednosti.
Zato je pri spremljanju bolj pomemben vzorec več zaporednih dni kot ena sama meritev.
Spremembe temperature lahko vplivajo tudi na spanec
Progesteron po ovulaciji ne vpliva samo na jutranjo meritev. Tudi telesna temperatura ponoči je v lutealni fazi nekoliko višja.
Ker telo za uspavanje in kakovosten spanec običajno potrebuje postopno znižanje notranje temperature, lahko nekatere ženske v drugi polovici cikla zaznajo več občutka toplote ali manj miren spanec.
Na spanje seveda vplivajo tudi druge hormonske spremembe, razpoloženje, bolečine in simptomi pred menstruacijo, zato temperaturni premik ni edini dejavnik.
Temperatura pokaže vzorec, ne popolne slike cikla
Spremljanje bazalne temperature lahko pomaga bolje razumeti lasten cikel, predvsem če želimo ugotoviti, ali se po ovulaciji pojavi značilen temperaturni premik.
Ne pove pa vsega o plodnosti ali hormonskem zdravju. Na ovulacijo in cikel vplivajo številni dejavniki, temperaturno krivuljo pa je smiselno vedno razlagati skupaj z drugimi znaki in okoliščinami.
Najbolj uporabna je zato kot način opazovanja lastnega telesnega ritma skozi več ciklov, ne kot posamezna številka, ki bi sama po sebi dala dokončen odgovor.
