Ego stanja

Ego stanja: glasovi našega notranjega sveta

V psihoterapevtski praksi se pogosto srečujemo z vprašanjem, zakaj se v različnih situacijah odzovemo tako različno: enkrat razumemo stvari mirno in trezno, drugič nas preplavijo čustva ali pa se oglasijo notranji kritični glasovi.

 

Transakcijska analiza, pristop, ki ga je oblikoval Eric Berne, to pojasnjuje z modelom treh ego stanj: Odraslega, Otroka in Starša. Gre za tri različne načine psihičnega delovanja, ki se v nas izmenjujejo, pri čemer je vsako od njih pomembno in zdravo, če je uporabljeno v ustreznem trenutku.

 

Odrasli: stik z realnostjo tukaj in zdaj

 

Odrasli predstavlja našo sposobnost, da ocenjujemo situacije na podlagi dejstev in trenutnih okoliščin. Ne opira se na stare naučene vzorce in ne na spontano čustveno reakcijo, temveč na to, kar se dejansko dogaja zdaj. V tem stanju lažje prepoznamo, katera čustva izhajajo iz trenutka in katera so odmev preteklih izkušenj. Odrasli tako omogoča premišljen odziv in jasnejši stik s seboj, zato se v terapiji pogosto spodbuja prav krepitev tega dela, zlasti kadar se znajdemo v konfliktnih ali čustveno intenzivnih položajih.

 

Ego stanja

 

Otrok: čustva, spontanost in notranje doživljanje

 

Ego stanje Otroka združuje naše pristne čustvene odzive, domišljijo, radovednost in spontano doživljanje sveta. V njem se nahaja tudi ranljivost, saj ravno ta del prinaša s sabo izkušnje in občutke iz zgodnjega obdobja življenja. Otrok ni nezaželen del osebnosti; je pomemben za ohranjanje živosti, pristnosti in občutka, da smo povezani s svojimi potrebami. Izzivi se pojavijo le takrat, ko Otroka – posebej v njegovi ranjeni obliki – prezamejo situacije, ki zahtevajo več premišljenosti ali več stika z realnostjo, kot ga lahko ponudi sam.

 

Ego stanja

 

Starš: notranji glasovi, ki smo jih podedovali

 

Starš vključuje sporočila, pravila in načine odzivanja, ki smo jih prevzeli od pomembnih odraslih v otroštvu. Nekateri deli tega notranjega Starša so lahko negovalni, zaščitni in usmerjevalni, drugi pa strogi, zahtevni ali kritični. Ključ ni v tem, da bi ta glas poskušali utišati, temveč v tem, da prepoznamo, katera sporočila nam danes še koristijo in katera izvirajo iz okoliščin, ki so za nami. Tak uvid pogosto omogoči več svobode in manj avtomatskega, neželenega odzivanja.

 

Ego stanja

 

Uravnoteženje treh delov osebnosti

 

V praksi se ego stanja prepletajo bolj, kot se morda zavedamo. V eni situaciji lahko umirjeno reagiramo iz Odraslega, že trenutek kasneje pa se sproži odziv ranjenega Otroka ali pa se oglasijo stroga pravila Starša. Prav zato je prepoznavanje, iz katerega dela sebe govorimo ali delujemo, pomemben korak k večji jasnosti v odnosih in do sebe.

Cilj ni, da bi stalno živeli v Odraslem, temveč da bi Odrasli deloval kot stabilna točka, ki usklajuje oba preostala dela. Otrok prinaša čustveno globino, Starš strukturo, Odrasli pa omogoča, da nič od tega ne prevlada do te mere, da bi izgubili ravnovesje. Ko se med tremi ego stanjih vzpostavi bolj zavesten dialog, postanejo odzivi bolj sorazmerni, odnosi preglednejši in notranje doživljanje manj napeto.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Zakaj med stresom izgubimo apetit ali pa smo bolj lačne?

Sprememba apetita je eden od telesnih odzivov na stres.   Pri nekaterih se pokaže kot pomanjkanje lakote, pri drugih kot povečan apetit, izrazitejša želja po energijsko bogati hrani ali večerna lakota po dnevu nerednih obrokov. Zato odziva ne moremo pojasniti...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Nega obraza po 40. letu: kako se potrebe kože spreminjajo

Po 40. letu se lahko koža začne odzivati drugače kot prej.   Izdelki, ki so dolgo ustrezali, niso več nujno dovolj hranljivi, nekatere aktivne sestavine pa lahko hitreje povzročijo draženje. Spremembe niso pri vseh enake, saj nanje vplivajo genetika,...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Limerenca in močno hrepenenje po vzajemni naklonjenosti

Ko smo zaljubljene, veliko razmišljamo o drugi osebi, se sprašujemo o njenih čustvih in iščemo znake, da je zanimanje vzajemno.   Včasih postanejo te misli tako vztrajne, da jih težko preusmerimo. Osebo idealiziramo, njeni odzivi močno vplivajo na naše...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Zakaj včasih ne povemo, kaj zares mislimo?

Kolikokrat rečemo “ni važno”, čeprav je?   Kolikokrat odgovorimo “v redu sem”, čeprav v resnici nismo? Kolikokrat v glavi natančno vemo, kaj bi rade povedale, a v trenutku pogovora besede omilimo? Na prvi pogled se zdi, da gre za prijaznost. Za zrelost. Za...