Zbranost po daljšem miselnem naporu postopoma popušča.
Težje ostanemo pri isti nalogi, hitreje nas zmotijo dražljaji iz okolice, odmor ob telefonu pa pogosto prinese le nove informacije.
Stik z naravo lahko ponudi drugačen odmik. Naravni prizori pritegnejo našo pozornost, ne da bi od nas zahtevali stalno odzivanje ali sprejemanje odločitev.
Raziskovalci okoljske psihologije ta pojav pojasnjujejo s teorijo obnove pozornosti.
Dolgotrajno osredotočanje je naporno
Pri delu zavestno izbiramo, čemu bomo namenile pozornost in katere motnje bomo prezrle. Med branjem poskušamo slediti besedilu, pri pisanju ostati pri isti misli, med zahtevnejšo nalogo pa se upiramo želji, da bi jo prekinile.
Po daljšem času to postaja vse težje. Misli pogosteje odtavajo, delo se upočasni in poveča se možnost napak.
Ni vsak odmor enako razbremenilen. Če ga preživimo ob pregledovanju sporočil, novic ali družbenih omrežij, še vedno sprejemamo nove informacije in se odločamo, čemu bomo namenile pozornost.
Kako naj bi narava pomagala?
Okoljska psihologa Rachel in Stephen Kaplan sta razvila teorijo obnove pozornosti. Po njuni razlagi lahko nekatera okolja začasno zmanjšajo potrebo po zavestnem nadzorovanju pozornosti.
Narava naš pogled pritegne brez posebnega truda. Opazimo premikanje listov, tok vode, oblake ali spremembe svetlobe, vendar se nam na te dražljaje ni treba nenehno odzivati. Kaplanova sta takšno izkušnjo poimenovala “mehka fascinacija”.
Misli imajo tako nekaj prostora, da se odmaknejo od naloge, ki je zahtevala dolgotrajno zbranost. Ko se k njej vrnemo, se lahko lažje osredotočimo in prezremo motnje.
Ni dovolj, da je okolje zeleno
Po teoriji obnove pozornosti učinek ni odvisen samo od dreves, trave ali drugih naravnih elementov. Pomemben je tudi občutek, da smo se vsaj za nekaj časa odmaknile od običajnih zahtev.
Za to ni nujen dolg izlet. Že bližnji park lahko ponudi spremembo okolja, če med sprehodom ne odgovarjamo na službena sporočila ali v mislih nadaljujemo dela. Po drugi strani je lahko tudi čas v naravi naporen, če ga spremljajo hitenje, zahtevna organizacija ali nenehno preverjanje telefona.
Pomembno je tudi, kako se v določenem okolju počutimo. Nekoga pritegne tih gozd, druga se bolje počuti v urejenem parku, kjer so v bližini tudi drugi ljudje. Narava zato na vse ne vpliva povsem enako.
Kaj so pokazale raziskave?
Raziskave večinoma potrjujejo, da lahko stik z naravnim okoljem ugodno vpliva na nekatere miselne sposobnosti. Najbolj dosledno se izboljšanje kaže pri nalogah, pri katerih moramo ohraniti informacije v mislih, se upreti motnjam ali pozornost usmerjati k določenemu cilju.
Rezultati kljub temu niso enotni. Na učinek lahko vplivajo vrsta okolja, čas, ki ga preživimo v njem, in dejavnost, ki jo medtem opravljamo. Prav tako ni vseeno, ali se po naravi sprehodimo ali jo opazujemo na fotografiji.
Stik z naravo zato ni zagotovilo za boljšo zbranost. Raziskave pa kažejo, da lahko v določenih okoliščinah prispeva k temu, da se po miselno zahtevnem delu lažje znova osredotočimo.
Ali šteje tudi pogled skozi okno?
Narave ne doživljamo samo med sprehodom po gozdu. Z njo smo lahko v stiku tudi na domačem vrtu, balkonu ali ob pogledu na zelenje skozi okno. Raziskovalci preverjajo celo učinke fotografij in videoposnetkov naravnih prizorov.
Tudi takšne oblike stika lahko ponudijo kratek odmik, vendar niso nujno enakovredne času na prostem. Sprehod vključuje še gibanje, dnevno svetlobo, svež zrak ter spremembo zvokov in prostora. Boljše počutje po njem je zato najverjetneje rezultat več dejavnikov.
Kadar odhod ven ni mogoč, lahko pomaga že nekaj minut ob oknu ali med rastlinami. Bistveno je, da v tem času vsaj za kratek čas prekinemo dejavnost, ki nas je miselno utrudila.
Kratek odmik pred vrnitvijo k delu
Čas v naravi ne more nadomestiti spanja, zmanjšati vseh posledic dolgotrajnega stresa ali odpraviti težav z zbranostjo, ki imajo druge vzroke. Lahko pa ponudi drugačno vrsto odmora od tistega, ki ga preživimo pred novim zaslonom.
Med opazovanjem naravnega okolja nam ni treba reševati naloge, slediti pogovoru ali se odzivati na vsako novo informacijo. Prav ta začasni odmik lahko zmanjša občutek miselne utrujenosti in olajša vrnitev k delu.
