Prijateljičine dobre novice lahko v nas vzbudijo več občutkov hkrati.
Veselimo se njenega uspeha, obenem pa se boleče zavemo, da same še nimamo nečesa, kar si želimo.
Takšen odziv je težko priznati, saj se zdi v nasprotju s predstavo o dobrem prijateljstvu. Če imamo prijateljico rade, bi se vendar morale njenega uspeha samo veseliti. Toda naklonjenost do druge osebe in nezadovoljstvo z lastnim položajem se ne izključujeta.
Zavist zato še ne pomeni, da prijateljici ne privoščimo dobrega. Pomembno pa je, kam ta občutek usmerimo in kako začne vplivati na odnos.
Uspeh bližnje osebe lahko kdaj zaboli
Zavist se pojavi ob primerjanju z osebo, ki ima nekaj, kar si želimo tudi same. To je lahko partnerski odnos, poklicni uspeh, finančna varnost, videz, materinstvo, ustvarjalni dosežek ali način življenja.
Primerjava je pogosto izrazitejša, kadar nam je druga oseba podobna. Uspeh nekoga z zelo drugačnimi okoliščinami lahko občudujemo z razdalje. Dosežek prijateljice, ki je približno naših let, ima podobno izobrazbo ali je začela na podobnem mestu, pa se lahko hitro spremeni v merilo za lastno življenje.
Njena dobra novica takrat ne govori več samo o njej. Spomni nas na neuresničen cilj, zamujeno možnost ali občutek, da same zaostajamo.
Zavist in ljubosumje nista isto
Izraza pogosto uporabljamo kot sopomenki, vendar opisujeta različni izkušnji.
Zavist navadno vključuje dve osebi. Druga ima nekaj, kar si želimo tudi same, zato ob primerjavi občutimo pomanjkanje ali manjvrednost. Ljubosumje pa praviloma vključuje tri strani in strah pred izgubo. V prijateljstvu se lahko pojavi denimo takrat, ko nas skrbi, da nas bo bližnja prijateljica zamenjala z nekom drugim.
Občutka se lahko tudi prepletata. Prijateljici lahko zavidamo novo družbo ali življenjski slog, obenem pa nas je strah, da v njenem življenju za nas ne bo več enakega prostora.
Zavist se lahko usmeri v dve smeri
Raziskovalci zavisti opisujejo dve različni motivacijski smeri. Pri prvi želimo izboljšati svoj položaj, pri drugi pa zmanjšati prednost osebe, s katero se primerjamo.
V prvem primeru nas prijateljičin dosežek spodbudi, da premislimo o svojih željah in možnostih. Morda začnemo dejavneje iskati novo službo, se vrnemo k opuščenemu projektu ali jo vprašamo, kako je prišla do določenega cilja. Zavist ostaja neprijetna, vendar se njena energija usmeri v lastno delovanje.
V drugem primeru se pozornost preusmeri na razvrednotenje prijateljice. Njen uspeh začnemo pripisovati sreči, poznanstvom ali nezasluženi prednosti. Lahko iščemo njegove slabosti, zmanjšujemo njegov pomen ali občutimo olajšanje, ko ji kaj ne uspe.
Čustvo se lahko pokaže posredno
Zavisti si pogosto ne priznamo neposredno. Namesto jasne misli “želim si tega, kar ima ona” se lahko pojavi razdraženost, odmik ali nenadna kritičnost.
Prijateljičino novico hitro preusmerimo na drugo temo, se odzovemo brez zanimanja ali v njenem dosežku nemudoma poiščemo težavo. Čestitki dodamo pripombo, ki zmanjša njen pomen. Pogosteje se primerjamo, tekmujemo ali poskušamo dokazati, da je tudi naše življenje uspešno.
Posamezen neroden odziv še ne pomeni, da je prijateljstvo ogroženo. Težava nastane, ko razvrednotenje postane ponavljajoč se način odzivanja na vse, kar drugi osebi uspe.
Kaj nam zavist pravzaprav pokaže?
Predmet zavisti ni vedno enak potrebi, ki je v ozadju. Prijateljičino potovanje lahko prebudi željo po več svobode, ne nujno po isti destinaciji. Njena poroka lahko odpre vprašanje varnosti ali pripadnosti, tudi če si same ne želimo enakega odnosa. Poklicni uspeh pa lahko opozori na pomanjkanje priznanja pri našem delu.
Zato je koristneje raziskati, kaj nas je prizadelo, kot občutek takoj zavrniti. Ali si želimo tega, kar ima prijateljica, ali občutka, ki ga povezujemo z njenim dosežkom? Se nam cilj zdi dosegljiv? Imamo občutek, da smo obstale, medtem ko se njeno življenje premika?
Takšna vprašanja ne odstranijo zavisti, lahko pa jo spremenijo v natančnejšo informacijo o lastnih željah.
Prijateljstvo ne zahteva popolnih občutkov
Od sebe lahko pričakujemo spoštljivo vedenje, ne moremo pa zahtevati, da se ob vsaki prijateljičini novici odzovemo samo z veseljem. V obdobju lastne izgube, negotovosti ali razočaranja je lahko njen uspeh posebej boleč.
Včasih potrebujemo nekaj časa, da prvi odziv mine. To ne pomeni, da moramo prijateljici razkriti vsako primerjavo ali od nje zahtevati, da zmanjša svoje veselje. Pomeni pa, da občutka ne preoblikujemo v napad nanjo.
Zavist lahko obstaja tudi v dobrem prijateljstvu. Odnos začne spodkopavati takrat, ko jo vztrajno izražamo z omalovaževanjem, tekmovalnostjo ali privoščljivostjo. Sam občutek še ne pove, kakšne prijateljice smo. Več o nas pove to, kaj z njim naredimo.
