Ženska po travmatični izkušnji občuti zakasnjeno duševno stisko

Zakaj se posledice travmatične izkušnje včasih pokažejo šele pozneje?

Po travmatični izkušnji se duševna stiska ne pojavi vedno takoj.

 

Nekateri ljudje prve izrazitejše težave opazijo šele čez nekaj tednov ali mesecev, včasih celo več let po dogodku. Do takrat lahko delujejo zbrano, opravljajo vsakodnevne obveznosti in ne kažejo opaznih znakov stiske.

Zakasnjen odziv ne pomeni, da dogodek nanje sprva ni vplival. Način in čas, v katerem se pokažejo posledice, sta odvisna od številnih dejavnikov: narave dogodka, posameznikovega odziva nanj, preteklih izkušenj, trenutnih življenjskih okoliščin ter podpore, ki jo ima na voljo.

 

Med dogodkom je v ospredju odziv na nevarnost

 

Ob zaznani nevarnosti se aktivirajo telesni in psihološki obrambni odzivi, katerih namen je povečati možnosti za preživetje. Ti ne vključujejo le boja ali bega, temveč tudi otrplost, podreditev, čustveno otopelost in disociativne odzive.

Pozornost se lahko močno zoži in usmeri v neposredno obvladovanje položaja. Človek se osredotoči na konkretne naloge, na primer na umik iz nevarnosti, iskanje pomoči ali zaščito drugih. Svoja čustva lahko zaznava le omejeno, dogodek pa doživlja z občutkom odmaknjenosti ali neresničnosti.
Takšno delovanje je običajno samodejen odziv organizma na okoliščine, ki jih posameznik doživlja kot ogrožajoče ali neobvladljive.

 

Travmatična izkušnja

 

Odsotnost izrazite reakcije še ne pomeni odsotnosti posledic

 

Nekdo je lahko neposredno po dogodku videti miren in učinkovit, vendar iz tega ne moremo sklepati, kako močno ga je izkušnja prizadela. Začetna čustvena otopelost, povečana storilnost ali osredotočenost na praktične obveznosti lahko zmanjšajo zaznavanje lastne stiske.

K temu pogosto prispevajo tudi okoliščine. Po nesreči, nasilju, smrti bližnjega ali drugem pretresljivem dogodku je lahko treba urediti številne praktične zadeve, skrbeti za druge ali se hitro vrniti na delo. Dokler so te zahteve v ospredju, posameznik morda nima dovolj časa, občutka varnosti ali notranjih zmogljivosti, da bi se v celoti soočil z izkušnjo.

Težave lahko postanejo izrazitejše šele po umiritvi razmer. Prav zato nekateri ljudje poročajo, da so se slabše počutili po koncu krize kot med njo.

 

Kako se lahko pokaže zakasnjena stiska?

 

Posledice se ne kažejo pri vseh enako. Pojavijo se lahko vsiljivi spomini, nočne more, težave s spanjem, povečana razdražljivost, tesnoba, motnje koncentracije ali izrazita telesna napetost. Nekateri se začnejo izogibati krajem, ljudem in pogovorom, povezanim z dogodkom, drugi občutijo čustveno otopelost ali odtujenost od okolice.

Pogosta je tudi povečana pripravljenost na nevarnost. Posameznik se lahko močneje odziva na nenadne zvoke, težko sprosti ali nenehno preverja, ali je okolje varno. Pri nekaterih so v ospredju telesne težave, denimo glavoboli, prebavne motnje, razbijanje srca ali izčrpanost.

 

Travmatična izkušnja

 

Kaj lahko sproži težave po daljšem času?

 

Poznejši odziv lahko sproži dogodek, ki človeka neposredno ali posredno spomni na prvotno izkušnjo. To je lahko podoben položaj, določen zvok, vonj, kraj, datum ali občutek izgube nadzora. Povezava ni vedno očitna, saj se lahko odziv pojavi brez zavestnega spomina na prvotni dogodek.

Pomembne so tudi nove življenjske okoliščine. Starševstvo lahko na primer spremeni razumevanje izkušenj iz otroštva, varen partnerski odnos pa prvič omogoči jasnejše prepoznavanje preteklega nasilja ali zanemarjanja. Bolezen, izguba, selitev ali večja obremenitev lahko zmanjšajo zmožnost obvladovanja stiske, ki je bila pred tem manj opazna.

Pri izkušnjah iz otroštva ima posebno vlogo tudi poznejše razumevanje dogodka. Otrok pogosto nima znanja, besed ali razvojnih zmožnosti, da bi izkušnjo ustrezno umestil. Njen pomen se lahko spremeni šele v odraslosti.

 

Travmatična izkušnja ni enako kot posttravmatska stresna motnja

 

Izraza travma in posttravmatska stresna motnja se v vsakdanjem govoru pogosto uporabljata preširoko. Travmatična izkušnja lahko povzroči različne odzive, vendar vsi ljudje po njej ne razvijejo duševne motnje.

Tudi pojav težav z zamikom sam po sebi še ne pomeni posttravmatske stresne motnje. Za diagnozo morajo biti izpolnjena določena merila, ki med drugim vključujejo značilne skupine simptomov, njihovo trajanje ter vpliv na posameznikovo vsakodnevno delovanje. Oceno lahko poda ustrezno usposobljen strokovnjak.

Strokovno pomoč je smiselno poiskati, kadar težave vztrajajo, se stopnjujejo ali pomembno vplivajo na spanje, odnose, delo in vsakodnevno življenje. Enako velja, če se pojavljajo močni vsiljivi spomini, izrazito izogibanje, občutki odtujenosti ali nenehna notranja pripravljenost na nevarnost.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Socialni jet lag in razlika med delovnimi ter prostimi dnevi

Med tednom budilka zazvoni ob šestih ali sedmih, ob prostih dneh pa brez nje brez težav spimo več ur dlje.   Takšna razlika med delovnimi in prostimi dnevi ni samo stvar navade ali nadoknaditve zamujenega spanca. Če se naš naravni ritem spanja precej razlikuje od...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Kako hormonske spremembe v menopavzi vplivajo na kožo in lase

Menopavza se ne kaže samo z vročinskimi oblivi ali spremembami menstrualnega cikla.   Upad estrogena vpliva tudi na kožo in lasne mešičke, zato lahko koža postane bolj suha in manj čvrsta, lasje pa redkejši ali drugačne teksture. Spremembe niso pri vseh ženskah...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Strah pred zapustitvijo in anksiozna navezanost

Strah pred zapustitvijo pomeni povečano občutljivost na možnost, da bi se partner čustveno oddaljil, zavrnil bližino ali odnos končal.   Ta strah lahko vpliva na to, kako posameznik razume partnerjevo vedenje in kako se odziva v trenutkih negotovosti. Takšni...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Kako rojstvo otroka spremeni prijateljstva

Rojstvo otroka ne spremeni le vsakdana staršev, ampak tudi odnose s prijatelji.   Druženja postanejo redkejša ali zahtevajo več načrtovanja, pogovori dobijo nove teme, razlike v življenjskem ritmu pa so bolj opazne kot prej. Prijateljstvo se zato takrat pogosto...