Asertivnost

Kaj pomeni biti asertivna — in zakaj to ni vedno enostavno

Aasertivnost je kompleksen komunikacijski vzorec, ki združuje elemente samoregulacije, socialne kompetentnosti in čustvene jasnosti.

 

Gre za spretnost, ki nam omogoča, da svoje misli, potrebe in meje izrazimo neposredno, a hkrati spoštljivo, pri čemer ohranjamo ravnotežje med pravicami sebe in drugih. Asertivnost ni prirojena osebnostna lastnost, temveč vedenje, ki ga je mogoče z učenjem oblikovati — kar potrjujejo številne raziskave vedenjske psihologije in kognitivno-vedenjske terapije.

 

Asertivnost

 

Asertivnost kot regulacija med pasivnostjo in agresivnostjo

 

Asertivnost pogosto opisujejo kot srednjo pot med pasivnostjo in agresivnostjo. Pasivnost nas vodi v tiho prilagajanje, kjer se potrebe drugih postavljajo pred naše. Agresivnost pa deluje nasprotno – daje občutek, da se moramo uveljaviti z močjo ali pritiskom. Asertivnost stoji med tema dvema skrajnostma: omogoča, da spoštujemo sebe, hkrati pa ne ogrožamo drugih.

Raziskave kažejo, da jasna, umirjena komunikacija zmanjšuje možnost nesporazumov in napetosti v odnosih. Ko poveš, kaj potrebuješ, in pri tem ostaneš spoštljiva, to pri sogovorniku redkeje sproži obrambne reakcije. Posledično pogovor steče bolj sodelovalno, ne pa konfliktno.

 

Zakaj asertivnost izboljšuje duševno zdravje?

 

Ko ne znamo postaviti meja ali izraziti svojih občutkov, se napetost pogosto kopiči v ozadju. Asertivnost deluje kot oblika čustvene jasnosti: z njo zmanjšamo ugibanja, potlačene frustracije in stalno prilagajanje, ki izčrpava.

Psihološke študije kažejo, da občutek, da lahko vplivamo na situacije okoli sebe (npr. s tem, da povemo “to mi ne ustreza” ali “to bi potrebovala”), povečuje občutek varnosti in notranje stabilnosti. To ima merljive učinke na dobro počutje: manj notranje napetosti, večja samozavest in manj verjetnosti za preobremenjenost ali izgorelost.

 

Kako se asertivnost kaže v praksi?

 

Asertivnost se najpogosteje pokaže v preprostih stavkih, ki so jasni, a mirni. To so izjave, kjer opišemo svoje doživljanje in željo, ne da bi koga obtoževali. Tako imenovana “jaz-sporočila” (npr. “Počutim se utrujeno in potrebujem premor”) dokazano prispevajo k bolj konstruktivnim pogovorom, ker zmanjšajo občutek ogroženosti pri drugi osebi.

Pomemben del asertivnosti je tudi postavljanje meja. Meja je v bistvu navodilo, kaj nam v odnosih pomaga, da se počutimo spoštovane in varne. Ko so meje jasne, so odnosi bolj predvidljivi in manj čustveno izčrpavajoči.

 

Asertivnost

 

Družbeni vplivi na asertivnost

 

Številne raziskave kažejo, da družbene norme pogosto spodbujajo ženske k pretirani prilagodljivosti in izogibanju konflikta. Zato se lahko zgodi, da jasno izražanje potreb sproži občutek krivde ali strah pred tem, kako bomo sprejete. Asertivnost je zato tudi proces učenja — učenja, da je skrb zase popolnoma legitimna in zdrava.

 

Asertivnost kot veščina, ki se je lahko naučimo

 

Najlepši del pri asertivnosti je, da je to veščina, ki se jo da razvijati postopoma. Začne se z majhnimi koraki: z jasnejšimi stavki, s preprostimi trenutki, ko si upamo reči “ne”, ali z odkritim opisom, kaj nam v odnosu pomaga ali škodi. S prakso se povečuje občutek samozaupanja, odnosi postanejo bolj pristni in manj naporni, mi pa lažje ohranjamo svojo energijo in dobro počutje.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Socialni jet lag in razlika med delovnimi ter prostimi dnevi

Med tednom budilka zazvoni ob šestih ali sedmih, ob prostih dneh pa brez nje brez težav spimo več ur dlje.   Takšna razlika med delovnimi in prostimi dnevi ni samo stvar navade ali nadoknaditve zamujenega spanca. Če se naš naravni ritem spanja precej razlikuje od...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Kako hormonske spremembe v menopavzi vplivajo na kožo in lase

Menopavza se ne kaže samo z vročinskimi oblivi ali spremembami menstrualnega cikla.   Upad estrogena vpliva tudi na kožo in lasne mešičke, zato lahko koža postane bolj suha in manj čvrsta, lasje pa redkejši ali drugačne teksture. Spremembe niso pri vseh ženskah...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Strah pred zapustitvijo in anksiozna navezanost

Strah pred zapustitvijo pomeni povečano občutljivost na možnost, da bi se partner čustveno oddaljil, zavrnil bližino ali odnos končal.   Ta strah lahko vpliva na to, kako posameznik razume partnerjevo vedenje in kako se odziva v trenutkih negotovosti. Takšni...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Kako rojstvo otroka spremeni prijateljstva

Rojstvo otroka ne spremeni le vsakdana staršev, ampak tudi odnose s prijatelji.   Druženja postanejo redkejša ali zahtevajo več načrtovanja, pogovori dobijo nove teme, razlike v življenjskem ritmu pa so bolj opazne kot prej. Prijateljstvo se zato takrat pogosto...