Prostor vpliva na nas, še preden o njem zavestno razmislimo.
Možgani ves čas obdelujejo svetlobo, zvoke, razporeditev pohištva in predmete v vidnem polju. Kadar je dražljajev preveč, jim namenjajo več pozornosti, zato se po napornem dnevu težje umirimo.
S povezavo med človekom in prostorom se ukvarjata okoljska psihologija in nevroarhitektura. Njuna spoznanja ponujajo nekaj uporabnih izhodišč za ureditev stanovanja, v katerem se bomo lažje spočili.
Vizualni nered obremenjuje pozornost
Predmeti v našem vidnem polju tekmujejo za pozornost. Možgani jih prepoznavajo in presojajo, ali so pomembni. Poln kuhinjski pult, kup pošte na mizi in oblačila na stolu nas poleg tega spominjajo na nedokončane obveznosti.
Pomaga jasnejša organizacija stvari, ki jih uporabljamo vsak dan. Ključi naj imajo stalno mesto, papirji svojo mapo, polnilci pa predal ali košaro. Drobne predmete na odprtih policah lahko združimo in med njimi pustimo nekaj praznega prostora.
Začnimo s površino, ki jo pogosto gledamo, denimo z nočno omarico ali jedilno mizo. Že ena manj obremenjena točka lahko spremeni vtis prostora.
Pregledna razporeditev daje občutek nadzora
V okoljski psihologiji je nadzor nad okoljem pomemben del udobja. Doma ga občutimo, kadar razumemo razporeditev prostora, se lahko neovirano premikamo in sami uravnavamo svetlobo ali zvok.
Preverimo poti, ki jih uporabljamo vsak dan. Ali moramo pri hoji do balkona obiti rob mize? Se stol zaletava v omaro? Torbe v predsobi ovirajo odpiranje vrat? Pohištvo premaknimo tako, da bodo glavni prehodi prosti.
Pomembna je tudi postavitev sedežev. Marsikdo se udobneje počuti, če s kavča ali naslanjača vidi vrata in večji del sobe, za hrbtom pa ima steno ali višji naslon. Takšen položaj združuje pregled nad prostorom z občutkom zavetja.
Svetloba naj sledi dnevnemu ritmu
Svetloba sodeluje pri uravnavanju cirkadianega ritma, notranjega sistema, povezanega z budnostjo in spanjem. Čez dan nam koristi dovolj naravne svetlobe, zvečer pa postopno zmanjševanje svetlobnih dražljajev.
Odgrnimo zavese in odstranimo večje ovire pred okni. Delovni kotiček lahko postavimo bliže dnevni svetlobi, če razporeditev prostora to dopušča.
Zvečer močno stropno razsvetljavo zamenjajmo z manjšo svetilko ob kavču ali na predalniku. Nižje postavljena, toplejša svetloba ustvari prijetnejše večerno vzdušje. V spalnici zmanjšajmo svetlobo z ulice in pred spanjem omejimo uporabo svetlih zaslonov.
Hrup ohranja telo v pripravljenosti
Možgani spremljajo zvoke tudi takrat, ko jih zavestno skoraj ne opazimo. Posebej naporni so nenadni in nepredvidljivi zvoki, kot so promet, glasovi s hodnika ali opozorila elektronskih naprav. Dolgotrajna izpostavljenost okoljskemu hrupu je povezana s stresnimi odzivi in motnjami spanja.
Prisluhnimo zvokom v stanovanju. Morda v ozadju brni naprava, ki jo lahko izključimo, ali pa nas telefon opozarja na vsako novo sporočilo.
V sobah z veliko trdimi površinami pomagajo zavese, preproge in oblazinjeno pohištvo, saj zmanjšujejo odmev. Hrup iz okolice lahko delno prekrijemo z enakomernim zvokom ali tiho glasbo. Izbira naj bo odvisna od tega, kaj nam v določenem trenutku najbolj ustreza.
Vključimo naravne elemente
Biofilno oblikovanje temelji na vključevanju narave v grajeno okolje. Sem sodijo dnevna svetloba, pogled na zelenje, rastline, naravni materiali in organske oblike. Raziskave stik z naravnimi elementi povezujejo z boljšim razpoloženjem in lažjim okrevanjem po stresu.
Začnemo lahko z eno rastlino, ki ustreza razmeram v stanovanju in času, ki ga imamo za nego. Toplino dodajo tudi les, kamen, lan in volna.
Upoštevajmo še dotik. Posteljnina, odeja, preproga in površine, ki se jih pogosto dotikamo, močno zaznamujejo izkušnjo prostora. Izberimo materiale, ki so nam prijetni in jih lahko brez težav vzdržujemo.
Uredimo prostor za umik
Občutek udobja je povezan tudi z zasebnostjo. V skupnem gospodinjstvu potrebujemo možnost, da se za nekaj časa umaknemo, tudi če živimo v manjšem stanovanju.
Zadostujejo naslanjač, manjša svetilka in prostor za knjigo ali skodelico. Kotiček lahko od preostalega prostora ločimo s preprogo, rastlino ali drugačno osvetlitvijo. Če delamo od doma, naj iz njega ne gledamo neposredno na računalnik in delovno gradivo.
Pomembno je, da ta del stanovanja tudi uporabljamo. Možgani sčasoma določeno okolje povežejo z dejavnostjo, ki se v njem pogosto ponavlja. Kotiček, namenjen branju ali počitku, tako postane jasen znak za prehod v mirnejši del dneva.
