Prokrastinacija

Zakaj odlašamo: prokrastinacija kot odziv na nelagodje

Prokrastinacijo pogosto razumemo kot težavo upravljanja s časom. Kot nekaj, kar bi lahko rešili z več discipline, boljšim načrtovanjem ali več motivacije.

 

Toda odlašanje velikokrat sploh ni povezano s tem, koliko časa imamo ali kako dobro smo organizirani, ampak s tem, kako se ob določeni nalogi počutimo.

 

Ne gre za čas, ampak za občutek

 

Ko odlašamo, pogosto ne odlašamo z nalogo samo, ampak z občutkom, ki jo spremlja. To je lahko nelagodje, dvom, strah pred neuspehom ali občutek, da naloga presega naše zmožnosti.

Prokrastinacija v tem smislu ni pomanjkanje discipline, ampak način, kako se poskušamo izogniti neprijetni izkušnji. Kratkoročno deluje — odmik od naloge prinese olajšanje. Dolgoročno pa se pritisk običajno poveča.

 

Prokrastinacija

 

Zakaj se naloge zdijo “težje”, kot so

 

Določene naloge sprožijo več čustvene napetosti kot druge. To niso nujno najtežje naloge, ampak tiste, ki so povezane z večjo negotovostjo ali odgovornostjo.

Naloge, pri katerih ni jasnega izida, kjer obstaja možnost napake ali ocenjevanja, pogosto sprožijo več notranjega odpora. Odlašanje je v tem primeru način, kako se temu občutku izogniti.

 

Kratkoročno olajšanje, dolgoročni pritisk

 

Ko nalogo preložimo, se neprijeten občutek začasno zmanjša. To deluje kot nagrada, zaradi katere se vedenje ponovi. Vendar pa naloga ne izgine. Občutek pritiska se s časom poveča, pogosto skupaj z dodatnimi občutki, kot so krivda ali frustracija. Tako nastane krog, v katerem odlašanje začasno pomaga, a dolgoročno otežuje situacijo.

 

Prokrastinacija

 

Zakaj “samo začni” pogosto ne deluje

 

Nasveti, kot so “samo začni” ali “razdeli nalogo na manjše korake”, so lahko koristni, vendar ne naslovijo osnovnega problema. Če je v ozadju naloge močan čustveni odziv, organizacijski pristopi pogosto niso dovolj. Naloga ni težavna zaradi svoje strukture, ampak zaradi tega, kar sproža.

Če prokrastinacijo razumemo kot obliko regulacije čustev, se spremeni tudi pristop. Namesto vprašanja “kako si bolje organizirati čas” postane pomembnejše vprašanje: kaj je pri tej nalogi neprijetno. Ko to prepoznamo, se lahko bolj učinkovito soočimo z nalogo — ne tako, da odstranimo nelagodje, ampak da ga bolje razumemo in se z njim soočimo.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Kako kuhati z manj odpadki?

Največ hrane ne zavržemo zato, ker je ne maramo, ampak zato, ker nanjo pozabimo, je kupimo preveč ali je ne uspemo pravočasno porabiti.   V hladilniku ostane polovica zelenjave, odprta embalaža, kos kruha ali ostanek kosila, ki bi ga bilo mogoče še uporabiti....

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Kako hormonske spremembe v menopavzi vplivajo na kožo in lase

Menopavza se ne kaže samo z vročinskimi oblivi ali spremembami menstrualnega cikla.   Upad estrogena vpliva tudi na kožo in lasne mešičke, zato lahko koža postane bolj suha in manj čvrsta, lasje pa redkejši ali drugačne teksture. Spremembe niso pri vseh ženskah...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Strah pred zapustitvijo in anksiozna navezanost

Strah pred zapustitvijo pomeni povečano občutljivost na možnost, da bi se partner čustveno oddaljil, zavrnil bližino ali odnos končal.   Ta strah lahko vpliva na to, kako posameznik razume partnerjevo vedenje in kako se odziva v trenutkih negotovosti. Takšni...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Kako rojstvo otroka spremeni prijateljstva

Rojstvo otroka ne spremeni le vsakdana staršev, ampak tudi odnose s prijatelji.   Druženja postanejo redkejša ali zahtevajo več načrtovanja, pogovori dobijo nove teme, razlike v življenjskem ritmu pa so bolj opazne kot prej. Prijateljstvo se zato takrat pogosto...