Največ hrane ne zavržemo zato, ker je ne maramo, ampak zato, ker nanjo pozabimo, je kupimo preveč ali je ne uspemo pravočasno porabiti.
V hladilniku ostane polovica zelenjave, odprta embalaža, kos kruha ali ostanek kosila, ki bi ga bilo mogoče še uporabiti.
Kuhanje z manj odpadki zato ni povezano z zapletenimi pravili, ampak predvsem z boljšim pregledom nad tem, kar že imamo, in z več prilagodljivosti pri pripravi obrokov. Pomembno je, da hrano opazimo dovolj zgodaj in jo vključimo v jed, preden postane neuporabna.
Najprej porabimo tisto, kar že imamo
Pred nakupom se splača pogledati hladilnik, zamrzovalnik in shrambo. Ne zato, da bi vsak obrok načrtovali do zadnje podrobnosti, ampak da vemo, katere sestavine je treba porabiti najprej.
Pri tem pomaga preprost sistem: bolj občutljiva živila postavimo na vidno mesto, izdelke z daljšim rokom pa nekoliko bolj v ozadje. Tako je manj verjetno, da bo odprta smetana, polovica paprike ali kos sira ostal pozabljen do trenutka, ko ga ne moremo več uporabiti.
Ostanki niso nujno ponovitev istega obroka
Ostanke pogosto zavržemo zato, ker si naslednji dan ne želimo jesti popolnoma iste jedi. Vendar jih ni treba uporabiti v enaki obliki.
Pečena zelenjava lahko postane osnova za juho ali omako, kuhan riž dodatek novi jedi, star kruh pa drobtine, popečen kruh ali sestavina za jedi, pri katerih njegova svežina ni več pomembna. Tudi manjše količine zelišč, zelenjave ali sira lahko vključimo v omleto, testenine, nadev ali solato.
Tak način kuhanja zahteva nekoliko več prilagodljivosti, vendar pogosto prinese tudi več raznolikosti.
Pravilno shranjevanje podaljša uporabnost
Veliko hrane zavržemo, ker se pokvari hitreje, kot smo pričakovali. Pri tem pomembno vlogo igra shranjevanje.
Nekatera zelenjava bolje zdrži v hladilniku, druga pri sobni temperaturi. Zelišča lahko ostanejo uporabna dlje, če jih shranimo tako, da ne izgubljajo prehitro vlage, kruh pa je pogosto smiselneje zamrzniti, kot ga več dni hraniti na pultu.
Tudi zamrzovalnik je pri zmanjševanju odpadkov precej uporabnejši, kot se včasih zdi. Vanj lahko pravočasno prestavimo kruh, kuhane jedi, omake, juhe ali narezano sadje, še preden izgubijo kakovost.
Datum na embalaži ni vedno enako opozorilo
Pomembna je tudi razlika med oznakama »porabiti do« in »uporabno najmanj do«.
Prva se nanaša predvsem na varnost hitro pokvarljivih živil in jo je treba upoštevati strožje. Oznaka »uporabno najmanj do« pa večinoma govori o kakovosti. Po tem datumu je živilo lahko še vedno uporabno, če je bilo pravilno shranjeno ter nima nenavadnega vonja, videza ali teksture.
Razumevanje te razlike lahko prepreči, da bi zavrgli hrano, ki je še povsem primerna za uporabo.
Tudi manj popolni deli hrane imajo lahko namen
Pri pripravi hrane pogosto avtomatično zavržemo dele, ki jih nismo vajeni uporabljati. Nekateri so seveda neužitni, drugi pa so lahko uporabni.
Stebla brokolija lahko olupimo in skuhamo skupaj s cvetovi, listi nekaterih vrst zelenjave so primerni za juhe ali omake, zelo zrelo sadje pa lahko uporabimo v kaši, pecivu, kompotu ali zamrznemo za pozneje.
Pri tem je pomembno poznati posamezno živilo, saj vseh olupkov, listov ali semen ni varno uživati. Cilj ni uporabiti vsega za vsako ceno, ampak prepoznati dele, ki jih pogosto zavržemo po nepotrebnem.
Manj odpadkov se začne pri količini
Eden najpreprostejših načinov za zmanjšanje zavržene hrane je nakup manjše količine.
Velika pakiranja niso vedno prihranek, če del izdelka na koncu pristane v smeteh. Enako velja za akcijske nakupe živil, za katera nimamo jasnega načrta uporabe.
Bolj koristno je približno vedeti, koliko hrane gospodinjstvo v resnici porabi, katere sestavine pogosto ostajajo in pri katerih se vedno znova izkaže, da jih kupujemo preveč.
Kuhinja z manj odpadki ni kuhinja brez odpadkov
Popolnoma brez odpadkov skoraj ni mogoče kuhati. Vedno bodo ostali deli, ki jih ne moremo uporabiti, živila, ki se nepričakovano pokvarijo, ali jedi, ki jih preprosto ne bomo pojedli.
Bolj realen cilj je zmanjšati količino hrane, ki jo zavržemo po nepotrebnem. K temu največ prispevajo manj premišljeni nakupi, boljše shranjevanje in navada, da ostanke ter občutljive sestavine pravočasno vključimo v naslednji obrok.
Tako kuhinja postopoma postane bolj prilagodljiva, poraba hrane pa bolj premišljena, brez občutka, da mora biti vsak ostanek nujno rešen za vsako ceno.
