Isti parfum ima v steklenički vedno enako sestavo.
Po nanosu pa se lahko razlikujejo njegova intenzivnost, obstojnost in razmerje med notami, ki jih zaznamo.
Razlog ni ena sama skrivnostna “kemija kože”. Parfum sestavljajo različno hlapne molekule, njihovo sproščanje pa je odvisno od temperature, površine kože, količine nanosa in drugih izdelkov na telesu.
Poleg tega istega vonja ne zaznavamo vsi enako. Del razlike zato nastane na koži, del pa v našem vohalnem sistemu.
Parfum se med nošenjem spreminja
Vonj, ki ga zaznamo takoj po nanosu, ni enak vonju po nekaj urah. Najprej izhlapevajo bolj hlapne sestavine, pozneje pa postanejo izrazitejše spojine, ki se sproščajo počasneje.
V parfumeriji se ta razvoj pogosto opisuje z zgornjimi, srednjimi in baznimi notami. Razdelitev pomaga predstaviti zgradbo dišave, vendar se posamezne sestavine ne vključujejo v strogo ločenih fazah. Njihovo izhlapevanje se prekriva, zaznani vonj pa se ves čas oblikuje iz njihovega trenutnega razmerja.
Pomembno je tudi, da se dišavne molekule razlikujejo po velikosti, hlapnosti in privlačnosti do površine, na katero smo parfum nanesle. Prav te lastnosti imajo velik vpliv na to, kako hitro se posamezna sestavina sprosti v zrak.
Temperatura vpliva na izhlapevanje
Na toplejši površini hlapne spojine praviloma hitreje prehajajo v zrak. Zato je parfum na toplih delih telesa lahko sprva izrazitejši, vendar se lahko nekatere sestavine tudi hitreje izgubijo.
Temperatura kože ni ves dan enaka. Spreminjajo jo okolje, telesna dejavnost, oblačila in mesto nanosa. Parfum se zato lahko drugače razvija poleti kot pozimi ali na zapestju drugače kot na delu telesa, ki ga prekrivajo oblačila.
Razlika ni nujno velika pri vseh parfumih. Nekatere sestavine so na temperaturne in površinske pogoje občutljivejše od drugih.
Pomembna je tudi površina kože
Koža ni nevtralna podlaga. Razlikuje se v količini sebuma, navlaženosti, temperaturi in stanju površinske bariere. Te značilnosti lahko vplivajo na zadrževanje in izhlapevanje posameznih dišavnih molekul.
Novejša raziskava njihovega izhlapevanja na ko koži je pokazala, da na obstojnost ne vpliva ena sama lastnost, temveč kombinacija lastnosti molekule in kože. Različne dišavne sestavine se zato na spremembe navlaženosti, temperature ali sebuma ne odzivajo nujno enako.
Zato je trditev, da parfum na suhi koži vedno hitro izgine, na mastni pa vedno traja dlje, preveč splošna. Vlažilna krema brez vonja lahko spremeni površino, na katero nanesemo parfum, vendar učinek ni pri vseh formulah enak.
Kaj pa pH kože?
Razlaga, da isti parfum zaradi pH na vsaki osebi postane povsem drugačna dišava, je zelo razširjena. Koža je res rahlo kisla in njena kislost med ljudmi nekoliko niha, vendar pH sam ne pojasni celotnega razvoja parfuma.
Večinoma ne gre za nenadno kemično preobrazbo dišave, ampak za razlike v hitrosti sproščanja posameznih spojin ter njihovem razmerju v zraku. Ob pH so pomembni še sestava parfuma, temperatura, navlaženost, sebum in način nanosa.
Izraz “kemija kože” je zato lahko priročna skupna oznaka za več dejavnikov, ni pa natančna razlaga enega samega mehanizma.
Na vonj vplivajo tudi drugi izdelki
Dišeč gel za prhanje, losjon, olje za telo, dezodorant in izdelki za lase ustvarijo svoje aromatično ozadje. Ko čeznje nanesemo parfum, ne vonjamo več samo njegove sestave, temveč kombinacijo več izdelkov.
Tudi količina nanosa spremeni vtis. Pri večji koncentraciji lahko postanejo izrazitejše note, ki jih pri majhnem nanosu skoraj ne zaznamo. Razlika med dvema osebama je zato lahko posledica načina uporabe, ne le njune kože.
Drugače se parfum razvija tudi na oblačilih. Tekstil nima enakih lastnosti kot koža, zato lahko nekatere sestavine zadrži dlje in brez vpliva telesne toplote ali sebuma. Vonj na testnem lističu, oblačilu in koži zato ni povsem enak.
Vsi vonja ne zaznavamo enako
Razlika ni vedno v parfumu. Lahko je tudi v osebi, ki ga vonja.
Naše vohalne receptorje določajo številni geni, njihove različice pa vplivajo na občutljivost za posamezne molekule. Ista spojina je lahko za eno osebo izrazita, za drugo komaj zaznavna, včasih pa se razlikuje celo opis njenega vonja. Raziskave kažejo, da genetske razlike v vohalnih receptorjih prispevajo k precejšnjim razlikam v zaznavanju posameznih vonjev.
Pomembna je tudi vohalna prilagoditev. Če smo vonju izpostavljene dalj časa, ga začnemo zaznavati manj intenzivno. Same lahko dobimo občutek, da je parfum izginil, medtem ko ga ljudje okoli nas še vedno opazijo.
Na zaznavanje vplivajo tudi izkušnje, spomini in poznavanje določenih vonjev. Nekdo bo v parfumu najprej prepoznal vaniljo, drugi lesne note, čeprav vonjata isto mešanico.
Parfum je najbolje preizkusiti na koži
Testni listič dobro pokaže osnovni značaj dišave in olajša primerjanje več parfumov. Ne more pa povsem pokazati, kako se bo parfum razvijal med večurnim nošenjem.
Za izbiro je zato koristno, da dišavo nanesemo na kožo, počakamo, da začetni val alkohola in bolj hlapnih sestavin popusti, ter jo ponovno preverimo čez nekaj ur. Hkrati je bolje preizkušati manj parfumov, saj se voh ob številnih zaporednih dražljajih hitro utrudi.
Isti parfum na različnih ljudeh praviloma ne postane popolnoma drugačna dišava. Njegova formula ostaja enaka, razlikujejo pa se hitrost izhlapevanja, razmerje zaznanih sestavin, način nanosa in nos, ki jih zaznava. Prav seštevek teh manjših razlik ustvari vtis, da parfum na vsaki koži pripoveduje nekoliko drugačno zgodbo.
