Ob umetniškem doživetju se včasih ne odzovejo le naša čustva, temveč tudi telo.
Ob podobi, stavku, gibu, glasbi ali filmskem prizoru lahko začutimo nenaden val mravljincev, drget ali kurjo polt.
V raziskavah takšen psihofiziološki odziv pogosto označujejo z izrazom frisson. Pojavi se, ko nas nekaj močno gane, preseneti ali prevzame, vendar ga ne moremo preprosto izsiliti ali zanesljivo napovedati.
Kako občutimo estetski drget?
Drget lahko potuje po hrbtu, vratu, lasišču ali rokah. Nekateri ga občutijo kot hladen val, drugi kot toplino, pritisk v prsih ali kratko spremembo dihanja.
Pogosto ga povezujemo s kurjo poltjo, vendar se občutek mravljincev in vidno dvigovanje dlačic ne pojavita vedno skupaj. Telo se lahko na umetniško delo odzove izrazito, ne da bi bil odziv opazen tudi navzven.
Izkušnja navadno traja le nekaj sekund. Čustveni učinek dela pa lahko ostane z nami še dolgo po tem, ko telesni občutek že mine.
Odziv ni vedno samo prijeten
Estetski drget pogosto spremljata ugodje in vznesenost, vendar ga lahko sprožijo tudi žalost, strah ali nelagodje. Ob tragičnem filmskem prizoru ali pretresljivem odlomku iz knjige lahko hkrati občutimo bolečino in občudovanje.
Pri umetnosti se prijetna in neprijetna čustva ne izključujejo nujno. Delo nas lahko vznemiri, ker se dotakne težke teme, obenem pa nas prevzame način, kako jo izrazi.
Zato mravljinci niso preprost znak, da nam je nekaj všeč. Lahko so del intenzivnega odziva na delo, ki ga doživimo kot lepo, pretresljivo, mogočno ali globoko pomenljivo.
Presenečenje in prepoznavanje vzorca
Umetniška dela usmerjajo naša pričakovanja. Film počasi gradi napetost, pesem pripravi zaključni verz, plesno gibanje se za trenutek ustavi, glasba pa nakaže vrhunec, ki ga še ne slišimo.
Ko se pričakovanje izpolni na nepričakovan način ali se dobro znan vzorec nenadoma spremeni, se lahko čustvena in telesna vzdraženost povečata. Pomemben je lahko trenutek razkritja, nenaden preobrat, vrnitev motiva ali prehod iz tišine v zvok in gibanje.
Učinek ne izhaja samo iz presenečenja. Če dela sploh ne razumemo ali v njem ne prepoznamo nobene strukture, mu težje sledimo. Močan odziv pogosto nastane prav tam, kjer se znano in nepričakovano srečata.
Ko nas prevzame občutek veličine
Mravljince lahko sproži tudi občutek, da smo priča nečemu, kar nas presega. To je lahko pogled na veliko umetniško delo, izjemen nastop, mogočna arhitektura ali prizor v naravi.
Takšno doživetje je povezano z občudovanjem in čudenjem, včasih pa tudi z občutkom lastne majhnosti. Za trenutek se pozornost povsem usmeri v tisto, kar gledamo ali poslušamo.
Podoben odziv se lahko pojavi tudi ob skupinskem doživetju. Ko občinstvo skupaj utihne, zapoje ali se odzove na isti trenutek, umetniško izkušnjo dopolni občutek povezanosti z drugimi.
Umetniško delo, ki nagovarja našo osebno zgodbo
Na odziv ne vplivajo samo značilnosti umetniškega dela. Pomembno je tudi, kaj v njem prepoznamo in s čim ga povezujemo.
Stavek v romanu nas lahko spomni na izkušnjo, ki je dolgo nismo znale ubesediti. Prizor v filmu lahko nenadoma osvetli odnos iz našega življenja. Podoba lahko vzbudi občutek domačnosti, čeprav ne znamo takoj pojasniti, od kod prihaja.
Osebni pomen lahko odziv okrepi, ni pa vedno nujen. Včasih nas gane delo, ki ga srečamo prvič in o njem ne vemo skoraj ničesar. Njegova oblika, izvedba ali intenzivnost zadostuje, da se nanj odzovemo, še preden ga uspemo razložiti.
Zakaj raziskave pogosto uporabljajo glasbo?
Čeprav se estetski drget pojavlja ob različnih vrstah umetnosti, je najbolje raziskan pri poslušanju glasbe. Glasbeno delo se razvija skozi čas, zato lahko raziskovalci lažje določijo trenutek, ko poslušalka začuti mravljince, ter ga primerjajo s spremembami v zvoku in telesnem odzivu.
Raziskave so močno glasbeno ugodje povezale z delovanjem možganskega sistema nagrajevanja. V eni najbolj znanih raziskav so pri poslušanju glasbe, ki je udeležencem povzročala drget, zaznali sproščanje dopamina. Odziv se je pojavil tako med pričakovanjem najintenzivnejšega dela kot ob samem vrhuncu.
Teh ugotovitev ne moremo brez zadržkov prenesti na vsako srečanje z umetnostjo. Vseeno kažejo, da estetsko doživetje vključuje tudi procese, povezane s pričakovanjem, pozornostjo in občutkom nagrade.
Odziv se razlikuje od človeka do človeka
Neko delo lahko pri eni osebi sproži močan telesni odziv, druga pa ob njem ne občuti nič posebnega. Razlike so povezane z izkušnjami, poznavanjem umetniškega jezika, trenutno pozornostjo in osebnim pomenom dela.
Tudi ista oseba se ob istem delu ne odzove vedno enako. Prizor, pesem ali podoba nas lahko v določenem življenjskem obdobju močno gane, pozneje pa njen učinek oslabi ali se spremeni.
Nekateri estetski drget doživljajo pogosto, drugi zelo redko ali nikoli. To ne pomeni, da umetnost doživljajo manj globoko. Mravljinci so le ena od oblik odziva, ne merilo umetniške občutljivosti.
Estetski drget pokaže, da umetnosti ne sprejemamo samo z razumom. Podoba, zvok, beseda ali gib lahko za nekaj trenutkov povežejo pozornost, spomin, čustva in telesno vzdraženost. Prav zato nas lahko umetniško delo doseže, še preden znamo povedati, kaj se je v nas pravzaprav zgodilo.
