Odzivi

Štirje odzivi na stres

Odzivi na travmo, stresno situacijo ali strah se zgodijo naravno.

 

Ti vgrajeni obrambni mehanizmi povzročijo biološko in psihološko reakcijo, katere namen je, da se na najbolj učinkovit način odzovemo na različne grožnje.

 

Ko naše telo prepozna grožnjo, se naši možgani in avtonomni živčni sistem namreč hitro odzovejo in začnejo sproščati hormone, kot sta kortizol in adrenalin. Ti hormoni sprožijo telesne spremembe, ki nam pomagajo, da se pripravimo na obvladovanje grožnje, ne glede na to, ali gre za fizično ali čustveno nevarnost.

Na to, kako se naše telo odzove na stresno, zastrašujočo ali travmatično situacijo, vplivajo naše pretekle izkušnje, naša osebnost in vrsta grožnje, s katero se soočamo. Pri kratkoročnih stresorjih naš odziv na stres izgine, ko grožnja izgine. Toda dolgotrajen stres ali travma lahko povzročita, da se ti stresni odzivi preveč ali prveč intenzivno aktivirajo.

 

Odzivi

 

Poznamo štiri glavne odzive na stresno, strašljivo ali travmatično izkušnjo.

 

Boj

Če se vaše telo odzove v obliki boja, je vaš osnovni instinkt, da se z zaznano grožnjo spopadete na agresiven način. Ta odziv fizično vpliva na vaše telo tako, da povzroči povišan srčni utrip, višji krvni tlak, naval adrenalina, zategnjeno čeljust, intenzivne občutke jeze, željo po fizičnem napadu, splošno vznemirjenost.

 

Beg

Odziv v obliki bega sproži željo po begu pred grožnjo, da bi se poskušali rešiti iz dane situacije. Odziv povzroči naval adrenalina in povečan srčni utrip, ko se vaše telo pripravlja na »beg«. Pogosti znaki pa vključujejo še občutek vrtenja, težave z mirovanjem, občutek ujetosti, izogibanje grožnjam, panika. Za ljudi, ki se pogosto odzivajo na tak način, se beg pogosto kaže kot fizična opustitev stresnih situacij.

 

Zamrznitev

Medtem ko sta beg in boj oba aktivna odziva na stres, ki povečata biološko aktivnost v vašem telesu, je zamrznitev način, v katerem se vaše telo ugasne. Odziv v obliki zamrznitve običajno povzroči simptome, kot so zmanjšan srčni utrip, disociacija ali občutek ločenosti od sebe in svojega okolja, otrplost v telesu, negibnost ali občutek, da ne morete premakniti rok ali nog, zadrževanje diha, občutek čustvene otrplosti ali zmedenosti, težave z govorom, nezmožnost ukrepanja ali odločitve, pomanjkanje koncentracije ali težave s koncentracijo. Odziv na zamrznitev je povezan z visoko stopnjo tesnobe in travme.

 

Dobrikanje

Odziv v obliki dobrikanja povzroči, da posameznik poskuša zadovoljiti potrebe nekoga drugega, namesto da bi dal prednost svojemu dobremu počutju. Ta odziv je pogost v situacijah zlorabe. Pogosti simptomi vključujejo nezmožnost reči “ne”, želja po ugajanju, pretvarjanje, da se z vsem strinjamo, postavljanje potreb drugih pred svoje, nezmožnost postavljanja mej.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Zakaj se posledice travmatične izkušnje včasih pokažejo šele pozneje?

Po travmatični izkušnji se duševna stiska ne pojavi vedno takoj.   Nekateri ljudje prve izrazitejše težave opazijo šele čez nekaj tednov ali mesecev, včasih celo več let po dogodku. Do takrat lahko delujejo zbrano, opravljajo vsakodnevne obveznosti in ne kažejo...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Nega obraza po 40. letu: kako se potrebe kože spreminjajo

Po 40. letu se lahko koža začne odzivati drugače kot prej.   Izdelki, ki so dolgo ustrezali, niso več nujno dovolj hranljivi, nekatere aktivne sestavine pa lahko hitreje povzročijo draženje. Spremembe niso pri vseh enake, saj nanje vplivajo genetika,...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Potreba po prostoru v odnosu ni vedno znak oddaljevanja

Želja po času zase lahko v partnerskem odnosu hitro vzbudi nelagodje.   Partnerjevo potrebo po samoti lahko razumemo kot znak, da se je nekaj spremenilo, da mu naša bližina ne ustreza več ali da se čustveno umika. Toda prostor med partnerjema ni nujno razdalja....

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Zakaj včasih ne povemo, kaj zares mislimo?

Kolikokrat rečemo “ni važno”, čeprav je?   Kolikokrat odgovorimo “v redu sem”, čeprav v resnici nismo? Kolikokrat v glavi natančno vemo, kaj bi rade povedale, a v trenutku pogovora besede omilimo? Na prvi pogled se zdi, da gre za prijaznost. Za zrelost. Za...