Pri paničnem napadu telo pogosto sproži alarm, še preden razumemo, kaj se dogaja.
Srce začne hitreje biti, dihanje se spremeni, mišice se napnejo, v prsih se lahko pojavi pritisk. Ker so občutki močni in nenadni, jih hitro začnemo doživljati kot znak nevarnosti. V takem trenutku nas ne prestraši samo telesni odziv, temveč tudi pomen, ki mu ga pripišemo: da bomo izgubili nadzor ali da je z našim telesom nekaj resno narobe.
Panični napad zato ni le občutek strahu, temveč preplet telesne aktivacije, občutka nevarnosti in doživljanja, da se nekaj dogaja izven našega nadzora.
Kaj je panični napad?
Panični napad je nenaden val intenzivnega strahu ali močnega nelagodja, ki ga spremljajo izraziti telesni in psihični simptomi. Običajno doseže vrh v nekaj minutah, lahko pa občutek napetosti, utrujenosti ali prestrašenosti traja še nekaj časa po tem.
Med paničnim napadom se aktivira telesni sistem pripravljenosti. Srce bije hitreje, dihanje se spremeni, mišice se napnejo, telo pa se odziva, kot da je prisotna nevarnost.
Gre za močan odziv živčnega sistema, ki pa ga je mogoče razumeti, postopoma uravnavati in po potrebi zdraviti.
Najpogostejši simptomi paničnega napada
Pogosti simptomi so hitro ali močno bitje srca, občutek tiščanja v prsih, težko ali plitvo dihanje, občutek dušenja, potenje, tresenje, vročinski oblivi ali mrzlica, vrtoglavica, slabost, mravljinčenje, občutek šibkosti ali nestabilnosti.
Poleg telesnih simptomov se pogosto pojavijo tudi intenzivne misli in občutki. Človek ima lahko občutek, da bo izgubil nadzor, da bo omedlel, da se mu bo “zmešalo” ali da bo umrl. Lahko se pojavi tudi občutek nerealnosti, oddaljenosti od sebe ali okolice.
Ker so simptomi tako močni, jih je lahko zelo težko doživeti kot “samo tesnobo”. Telo namreč resnično doživlja intenzivno aktivacijo, zato je strah med napadom pogosto zelo prepričljiv.
Zakaj se panični napad zdi tako nevaren?
Eden najtežjih delov paničnega napada je občutek, da se dogaja nekaj življenjsko ogrožajočega. Srce razbija, dihanje se spremeni, v prsih je pritisk, telo je napeto in misli poskušajo hitro najti razlago.
Ko človek te občutke razume kot znak nevarnosti, se strah še poveča. Strah nato dodatno okrepi telesne simptome: srce bije še hitreje, dihanje postane še bolj plitvo, napetost naraste. Tako nastane krog med telesnimi občutki, prestrašeno razlago in še močnejšim alarmom v telesu.
Kaj storiti med paničnim napadom?
Med paničnim napadom je prvi korak, da poskušamo prepoznati, kaj se dogaja. Lahko si rečemo: “To je panični napad. Moj živčni sistem je sprožil alarm. Občutek je zelo neprijeten, vendar bo minil.”
Pomaga, če pozornost postopoma preusmerimo iz misli v konkretno okolje. Opazujemo lahko, kje smo, kaj vidimo, kaj slišimo, česa se dotikamo. Stopala lahko pritisnemo ob tla, začutimo stol pod sabo ali v roki držimo predmet in opazujemo njegovo obliko, teksturo in temperaturo.
Dihanje naj ne postane še ena naloga, ki jo moramo popolno izvesti. Bolj kot globoko vdihovanje pogosto pomaga počasnejši izdih. Lahko poskusimo vdihniti skozi nos in nato nekoliko dlje izdihniti, brez siljenja in brez preverjanja, ali se je napad že končal.
Pomembno je tudi, da se z napadom ne borimo na silo. Panični napad se pogosto okrepi, ko ga poskušamo takoj ustaviti, preverjati ali nadzorovati. Bolj koristno je, da telesu sporočamo varnost: ostanemo tam, kjer smo, če je okolje varno, zmanjšamo dodatne dražljaje in si dovolimo, da val postopoma mine.
Kaj pomaga po paničnem napadu?
Po paničnem napadu se lahko pojavi utrujenost, tresenje, občutek praznine, sram ali strah, da se bo napad ponovil. To je razumljivo, saj je telo porabilo veliko energije za intenziven alarmni odziv.
Pomaga, če si po napadu vzamemo nekaj časa za umiritev. Ni nujno, da takoj nadaljujemo, kot da se ni nič zgodilo. Lahko popijemo vodo, se usedemo, pojemo nekaj lahkega, se sprehodimo ali si zapišemo, kaj se je zgodilo.
Koristno je tudi opazovati, ali so bili pred napadom prisotni določeni dejavniki: pomanjkanje spanja, kofein, stres, lakota, preobremenjenost, konflikt, občutek ujetosti ali dolgotrajna tesnoba. To ne pomeni, da moramo za vsak napad najti popoln razlog, lahko pa nam pomaga bolje razumeti svoj sistem.
Kdaj po pomoč?
Strokovno pomoč je dobro poiskati, če se panični napadi ponavljajo, če se začne pojavljati strah pred novim napadom ali če zaradi tega začnemo izogibati določenim krajem, ljudem, vožnji, trgovinam, sestankom ali drugim situacijam.
Pomoč je smiselna tudi, če imamo občutek, da živimo v stalni pripravljenosti, če pogosto preverjamo telo ali če nas skrbi, da se bo napad zgodil v neprimernem trenutku. Psihoterapija, svetovanje ali pogovor z zdravnikom lahko pomagajo razumeti, kaj napade sproža in kaj jih vzdržuje.
Pri simptomih, kot so močna bolečina v prsih, izrazito težko dihanje, omedlevica, nenadna šibkost, nepravilen srčni utrip ali pri vsakem dvomu, ali gre res za panični napad, je pomembno poiskati zdravniško pomoč in izključiti telesne vzroke.
