Panični napad in občutek močnega telesnega alarma

Panični napad: kaj se dogaja v telesu in kako si pomagati

Pri paničnem napadu telo pogosto sproži alarm, še preden razumemo, kaj se dogaja.

 

Srce začne hitreje biti, dihanje se spremeni, mišice se napnejo, v prsih se lahko pojavi pritisk. Ker so občutki močni in nenadni, jih hitro začnemo doživljati kot znak nevarnosti. V takem trenutku nas ne prestraši samo telesni odziv, temveč tudi pomen, ki mu ga pripišemo: da bomo izgubili nadzor ali da je z našim telesom nekaj resno narobe.

Panični napad zato ni le občutek strahu, temveč preplet telesne aktivacije, občutka nevarnosti in doživljanja, da se nekaj dogaja izven našega nadzora.

 

Kaj je panični napad?

 

Panični napad je nenaden val intenzivnega strahu ali močnega nelagodja, ki ga spremljajo izraziti telesni in psihični simptomi. Običajno doseže vrh v nekaj minutah, lahko pa občutek napetosti, utrujenosti ali prestrašenosti traja še nekaj časa po tem.

Med paničnim napadom se aktivira telesni sistem pripravljenosti. Srce bije hitreje, dihanje se spremeni, mišice se napnejo, telo pa se odziva, kot da je prisotna nevarnost.

Gre za močan odziv živčnega sistema, ki pa ga je mogoče razumeti, postopoma uravnavati in po potrebi zdraviti.

 

Panični napad

 

Najpogostejši simptomi paničnega napada

 

Pogosti simptomi so hitro ali močno bitje srca, občutek tiščanja v prsih, težko ali plitvo dihanje, občutek dušenja, potenje, tresenje, vročinski oblivi ali mrzlica, vrtoglavica, slabost, mravljinčenje, občutek šibkosti ali nestabilnosti.

Poleg telesnih simptomov se pogosto pojavijo tudi intenzivne misli in občutki. Človek ima lahko občutek, da bo izgubil nadzor, da bo omedlel, da se mu bo “zmešalo” ali da bo umrl. Lahko se pojavi tudi občutek nerealnosti, oddaljenosti od sebe ali okolice.

Ker so simptomi tako močni, jih je lahko zelo težko doživeti kot “samo tesnobo”. Telo namreč resnično doživlja intenzivno aktivacijo, zato je strah med napadom pogosto zelo prepričljiv.

 

Zakaj se panični napad zdi tako nevaren?

 

Eden najtežjih delov paničnega napada je občutek, da se dogaja nekaj življenjsko ogrožajočega. Srce razbija, dihanje se spremeni, v prsih je pritisk, telo je napeto in misli poskušajo hitro najti razlago.

Ko človek te občutke razume kot znak nevarnosti, se strah še poveča. Strah nato dodatno okrepi telesne simptome: srce bije še hitreje, dihanje postane še bolj plitvo, napetost naraste. Tako nastane krog med telesnimi občutki, prestrašeno razlago in še močnejšim alarmom v telesu.

 

Panični napad

 

Kaj storiti med paničnim napadom?

 

Med paničnim napadom je prvi korak, da poskušamo prepoznati, kaj se dogaja. Lahko si rečemo: “To je panični napad. Moj živčni sistem je sprožil alarm. Občutek je zelo neprijeten, vendar bo minil.”

Pomaga, če pozornost postopoma preusmerimo iz misli v konkretno okolje. Opazujemo lahko, kje smo, kaj vidimo, kaj slišimo, česa se dotikamo. Stopala lahko pritisnemo ob tla, začutimo stol pod sabo ali v roki držimo predmet in opazujemo njegovo obliko, teksturo in temperaturo.

Dihanje naj ne postane še ena naloga, ki jo moramo popolno izvesti. Bolj kot globoko vdihovanje pogosto pomaga počasnejši izdih. Lahko poskusimo vdihniti skozi nos in nato nekoliko dlje izdihniti, brez siljenja in brez preverjanja, ali se je napad že končal.

Pomembno je tudi, da se z napadom ne borimo na silo. Panični napad se pogosto okrepi, ko ga poskušamo takoj ustaviti, preverjati ali nadzorovati. Bolj koristno je, da telesu sporočamo varnost: ostanemo tam, kjer smo, če je okolje varno, zmanjšamo dodatne dražljaje in si dovolimo, da val postopoma mine.

 

Kaj pomaga po paničnem napadu?

 

Po paničnem napadu se lahko pojavi utrujenost, tresenje, občutek praznine, sram ali strah, da se bo napad ponovil. To je razumljivo, saj je telo porabilo veliko energije za intenziven alarmni odziv.

Pomaga, če si po napadu vzamemo nekaj časa za umiritev. Ni nujno, da takoj nadaljujemo, kot da se ni nič zgodilo. Lahko popijemo vodo, se usedemo, pojemo nekaj lahkega, se sprehodimo ali si zapišemo, kaj se je zgodilo.

Koristno je tudi opazovati, ali so bili pred napadom prisotni določeni dejavniki: pomanjkanje spanja, kofein, stres, lakota, preobremenjenost, konflikt, občutek ujetosti ali dolgotrajna tesnoba. To ne pomeni, da moramo za vsak napad najti popoln razlog, lahko pa nam pomaga bolje razumeti svoj sistem.

 

Kdaj po pomoč?

 

Strokovno pomoč je dobro poiskati, če se panični napadi ponavljajo, če se začne pojavljati strah pred novim napadom ali če zaradi tega začnemo izogibati določenim krajem, ljudem, vožnji, trgovinam, sestankom ali drugim situacijam.

Pomoč je smiselna tudi, če imamo občutek, da živimo v stalni pripravljenosti, če pogosto preverjamo telo ali če nas skrbi, da se bo napad zgodil v neprimernem trenutku. Psihoterapija, svetovanje ali pogovor z zdravnikom lahko pomagajo razumeti, kaj napade sproža in kaj jih vzdržuje.

Pri simptomih, kot so močna bolečina v prsih, izrazito težko dihanje, omedlevica, nenadna šibkost, nepravilen srčni utrip ali pri vsakem dvomu, ali gre res za panični napad, je pomembno poiskati zdravniško pomoč in izključiti telesne vzroke.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Socialni jet lag in razlika med delovnimi ter prostimi dnevi

Med tednom budilka zazvoni ob šestih ali sedmih, ob prostih dneh pa brez nje brez težav spimo več ur dlje.   Takšna razlika med delovnimi in prostimi dnevi ni samo stvar navade ali nadoknaditve zamujenega spanca. Če se naš naravni ritem spanja precej razlikuje od...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Kako hormonske spremembe v menopavzi vplivajo na kožo in lase

Menopavza se ne kaže samo z vročinskimi oblivi ali spremembami menstrualnega cikla.   Upad estrogena vpliva tudi na kožo in lasne mešičke, zato lahko koža postane bolj suha in manj čvrsta, lasje pa redkejši ali drugačne teksture. Spremembe niso pri vseh ženskah...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Strah pred zapustitvijo in anksiozna navezanost

Strah pred zapustitvijo pomeni povečano občutljivost na možnost, da bi se partner čustveno oddaljil, zavrnil bližino ali odnos končal.   Ta strah lahko vpliva na to, kako posameznik razume partnerjevo vedenje in kako se odziva v trenutkih negotovosti. Takšni...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Kako rojstvo otroka spremeni prijateljstva

Rojstvo otroka ne spremeni le vsakdana staršev, ampak tudi odnose s prijatelji.   Druženja postanejo redkejša ali zahtevajo več načrtovanja, pogovori dobijo nove teme, razlike v življenjskem ritmu pa so bolj opazne kot prej. Prijateljstvo se zato takrat pogosto...