Materinstvo

Ko materinstvo prebudi stare rane – in ponudi priložnost za celjenje

Ko postanemo mame, se z nami nehote prebudi tudi zgodba našega otroštva.

 

Materinstvo je močan prehod, ki pretrese naš živčni sistem, stare čustvene vzorce in podzavestne spomine. Takrat se lahko ponovno aktivirajo izkušnje zgodnjih navezanosti – ko odnos z otrokom nenamerno prikliče občutke, ki so nekoč nastali v našem odnosu s starši.

 

Ko materinstvo prebudi nezavedno

 

Ko otrok joka, kriči ali nas potrebuje bolj, kot zmoremo v nekem trenutki dati, se lahko v nas nekaj premakne. Prebudi se naš notranji otrok – izraz, ki ga uporabljamo za tisti del naše osebnosti, v katerem so shranjene zgodnje čustvene izkušnje.

Takrat materinstvo ni več le odnos z otrokom – postane tudi dialog z našo preteklostjo. Včasih nas otrok s svojo iskrenostjo spomni, kje smo bile same nekoč ranjene, kje nismo bile slišane, kje smo morale prehitro odrasti.

Te rane se pokažejo nežno, a vztrajno. Kot tiha napetost v telesu, kot pretirana želja po nadzoru ali kot občutek krivde, če nismo popolne. Ti odzivi niso znak, da delamo kaj narobe, temveč sporočilo, da se naš živčni sistem odziva na nepredelane izkušnje iz preteklosti. Ko se znajdemo v stresu, se pogosto sprožijo isti vzorci, s katerimi smo v otroštvu naučile preživeti.

 

Materinstvo

 

Moč prisotnosti

 

Zavestno materinstvo ne pomeni, da vedno reagiramo prav. Pomeni, da se znamo ustaviti in se vprašati: “Kaj se pravzaprav dogaja v meni?”

Ko občutimo jezo, se morda v resnici prebudi del nas, ki nikoli ni smel izraziti svojih potreb. Ko občutimo krivdo, morda spregovori del, ki se je naučil, da mora biti popoln, da bi bil ljubljen. In ko občutimo nemoč, se lahko prebudi tisti del nas, ki ni imel priložnosti, da bi bil nebogljen – in je moral takrat sam zdržati marsikaj, kar je bilo pretežko.

Zdravljenje se začne takrat, ko teh občutkov ne potisnemo stran, temveč jih začutimo z nežnostjo. Ko si dovolimo, da so del nas – ne sovražnik, temveč del poti, ki nas vrača k sebi.

 

Nežnost do sebe kot pot

 

Ni treba, da vemo, kako “razrešiti” vse svoje rane. Včasih je dovolj že, da jih prepoznamo in jim dovolimo dihati.

Zdravljenje včasih pomeni, da si priznamo utrujenost in se za trenutek umaknemo. Drugič pomeni, da prosimo za pomoč, čeprav smo navajene biti močne. Pogosto pa pomeni le to, da si rečemo: “V redu je. Delam, kar znam, z vso ljubeznijo, ki jo premorem.”

Ko se odpremo sebi, se zmehča tudi naš odnos do otroka. Ne zato, ker bi se mi spremenile čez noč, temveč zato, ker neha iz nas govoriti rana – začne govoriti ljubezen.

 

Materinstvo

 

Dvojno rojstvo

 

Vsaka mama se rodi dvakrat: prvič, ko rodi otroka, in drugič, ko rodi sebe kot žensko, ki se zna ljubiti.

Z vidika osebnostne rasti je materinstvo ena najmočnejših priložnosti za notranje zdravljenje. Ko se naučimo prepoznati in pomiriti svoje stare čustvene vzorce, se v naši družinski dinamiki nekaj premakne – več je mehkobe, manj preživetvenih odzivov. V tem prostoru se rodi nova povezanost – tako z otroki kot s sabo.

Morda prav zato otroci v naše življenje prihajajo s takšno nežno močjo: da nas spomnijo, da ljubezen ni popolnost, temveč prisotnost.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Osamljenost v prvih mesecih materinstva

Poporodna osamljenost ima nenavaden obraz: mama redko ostane povsem sama, pa se lahko vseeno počuti globoko osamljeno.   Ob njej je dojenček, morda partner, obiski, sporočila, nasveti in vprašanja. A vse to še ne pomeni, da se počuti videna. Osamljenost ni samo...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Nega las poleti: kako jih zaščititi pred soncem, soljo in klorom

Poletje lasem ne prizanaša.   Več časa preživimo na soncu, pogosteje se kopamo v morju ali bazenu, lase večkrat spenjamo, umivamo in izpostavljamo vetru, soli ter kloru. Zato dobra poletna nega las ni samo maska, ki jo nanesemo, ko so konice že suhe. Veliko več...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Kako najti sebe po razhodu in znova vzpostaviti svoj ritem

Po razhodu se ne spremeni samo partnerski status.   Spremeni se tudi občutek identitete: kdo smo brez odnosa, brez skupnih rutin, brez usklajevanja z drugo osebo in brez prihodnosti, ki smo si jo morda predstavljali v dvojini. Zato občutek izgubljenosti po...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Zakaj včasih ne povemo, kaj zares mislimo?

Kolikokrat rečemo “ni važno”, čeprav je?   Kolikokrat odgovorimo “v redu sem”, čeprav v resnici nismo? Kolikokrat v glavi natančno vemo, kaj bi rade povedale, a v trenutku pogovora besede omilimo? Na prvi pogled se zdi, da gre za prijaznost. Za zrelost. Za...