Shizofrenija je resna duševna bolezen, ki sodi v skupino psihotičnih motenj in nosi veliko etiketo z napisom stigma.
Duševne motnje so se skozi zgodovino neprestano borile proti temu nazivu in kljub temu, da moderna družba aktivno sodeluje pri destigmatizaciji duševnih motenj, se posamezniki še vedno soočajo s sramom, o težavah v družbi govorijo previdno, boriti pa se morajo ne le s simptomi bolezni pač pa tudi s čudnimi pogledi okolice.
Kaj je shizofrenija?
Shizofrenija je duševna bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Bolezen vpliva na posameznikovo mišljenje, čustvovanje in vedenje, za obolele pa se zdi, kot da so izgubili stik z realnostjo. Bolezen prizadene od 1 do 2 odstotka populacije ter je nekoliko pogosteje zastopana pri moškem spolu.
Simptomi se pri posameznikih razlikujejo, vseeno pa jih lahko razdelimo v šiti kategorije:
- Pozitivni simptomi vključujejo spremembe v načinu razmišljanja, delovanja in doživljanja sveta. Oseba s težavo ločuje med tem, kaj se resnično in kaj ne. Pozitivni simptomi se izražajo v obliki blodenj in halucinacij, ki pa so najizrazitejši v akutni fazi bolezni.
- Negativni simptomi so težje prepoznavni in za bolnika precej majn prijetni. Mednje sodijo na primer izguba motivacije, zanimanja in užitka v vsakodnevnih dejavnostih ter umik od socialnih stikov. Tovrstni simptomi posledično povzročijo tudi težave pri skrbi zase in osebni higieni.
- Kognitivni simptomi vključujejo težave s pozornostjo, koncentracijo in spominom. Bolniki težje sledijo pogovoru, imajo težave z učenjem in pomnjenjem.
- Afektivni simptomi se kažejo v obliki zmanjšanega ali neustreznega čustvovanja, ki je pogosto neskladno s situacijo.
So osebe s shizofrenijo res nevarne?
Pogosto slišimo, da so osebe s shizofrenijo nevarne, pa tudi lene, neumne in nesposobne hoditi v službo, da ne morejo normalno funkcionirati v partnerskem odnosu in skrbeti za otroke, zaradi nezmožnosti okrevanja pa končajo v psihiatrični ustanovi.
Bolniki s shizofrenijo se soočajo s številnimi simptomi, ki pa jih v družbi, žal, pogosto zamenjujemo z zgornjimi miti in pomembno je poudariti, da večina bolnikov ni nevarnih, je pa tveganje za samopoškodovalno in nasilno vedenje večje, če se bolezen ne zdravi ali pa pride pri bolniku do sočasne zlorabe alkohola ali drugih substanc. Simptomi bolezni sicer močno otežujejo aktivno sodelovanje v vsakodnevnih dejavnostih, vseeno pa zdravljenje bolnikom omogoča tudi vključevanje v izobraževanje in delo ter olajša navezovanje socialnih stikov.
Kako poteka zdravljenje?
Nekje 60 % oseb s shizofrenijo okreva in prognoza je precej boljša kot mislimo na prvo žogo. Osnovo predstavlja farmakološko zdravljenje z antipsihotiki, ki skrbi za obvladovanje simptomov, lahko pa tovrstna zdravila pri bolnikih povzročajo stranske učinke kot so povečanje telesne mase, suha usta, nemir ali zaspanost.
Pomemben steber zdravljenja predstavlja tudi psihosocialna obravnava, ki se osredotoča na izboljšanje vsakodnevnega delovanja in doseganje osebnih ciljev kot je dokončanje izobraževanja, nadaljevanje kariere in izboljšanje medosebnih odnosov. Ključni del v procesu okrevanja pa je seveda tudi vključevanje in informiranje bližnjih o bolezni in njenih simptomih.
