Hipervigilanca

Hipervigilanca: ko živčni sistem ostane v načinu preživetja

Način, kako zaznavamo okolje, je tesno povezan z našim občutkom varnosti.

 

Ko se počutimo varne, se živčni sistem umiri in pozornost se lahko razprši.

Pri hipervigilanci pa se zgodi nasprotno. Gre za stanje, v katerem telo in živčni sistem ostajata stalno pozorna na okolje, kot da bi lahko vsak trenutek zaznala nevarnost. Pozornost se zato pogosto usmeri predvsem na možne grožnje, telo pa ostaja v pripravljenosti tudi v povsem vsakdanjih situacijah.

 

Ko možgani ostanejo v načinu preživetja

 

Hipervigilanca je povezana z načinom, kako možgani in živčni sistem reagirajo na grožnjo. V nevarnih situacijah telo aktivira stresni odziv. To je evolucijski mehanizem, ki nam pomaga reagirati hitro in se zaščititi.

Težava nastane, ko živčni sistem ostane v tem stanju tudi takrat, ko realne nevarnosti ni več. Po travmatičnih ali zelo stresnih izkušnjah lahko možgani postanejo bolj občutljivi na signale iz okolja. Sistem, ki je namenjen zaznavanju nevarnosti, začne delovati bolj intenzivno in bolj pogosto. Zato lahko telo reagira, še preden ima človek čas, da situacijo racionalno oceni.

 

Hipervigilanca

 

Kako se hipervigilanca kaže v vsakdanjem življenju

 

Hipervigilanca se pogosto kaže kot stalna napetost v telesu ali občutek, da je treba biti ves čas pozoren na okolje. Nekateri ljudje opazijo, da težko sprostijo mišice ali da hitro reagirajo na nenadne zvoke. Drugi opisujejo občutek, da so vedno “na preži”. Lahko imajo težave s spanjem, ker se živčni sistem težko umiri, ali pa hitro opazijo spremembe v razpoloženju drugih ljudi.

Takšni odzivi so pogosto posledica živčnega sistema, ki je bil dlje časa izpostavljen stresu ali nevarnosti in se je naučil, da mora okolje natančno spremljati.

 

Zakaj telo reagira hitreje kot razum

 

Pri hipervigilanci ima pomembno vlogo možganski sistem za zaznavanje grožnje, predvsem amigdala. Njena naloga je, da zelo hitro prepozna potencialno nevarnost in sproži telesni odziv še preden imamo čas, da situacijo zavestno ocenimo.

To pomeni, da telo včasih reagira hitreje kot misli. Glasen zvok v prostoru, nenaden gib ali sprememba tona v pogovoru lahko sprožijo odziv, še preden človek sploh razume, kaj se dogaja. Srce začne hitreje biti, mišice se napnejo, pozornost se nenadoma zoži.

Pri hipervigilanci je ta sistem preprosto bolj občutljiv. Mehanizem, ki je namenjen zaščiti, začne zaznavati nevarnost tudi tam, kjer je dejansko ni. Telo zato ostaja v stanju nenehne pripravljenosti

 

Hipervigilanca

 

Kako umiriti živčni sistem

 

Ker je hipervigilanca povezana z živčnim sistemom, se številni terapevtski pristopi danes ne osredotočajo samo na pogovor, ampak tudi na telo. Somatske tehnike, ki vključujejo dihanje, zavedanje telesnih občutkov in postopno sproščanje napetosti, pomagajo živčnemu sistemu ponovno zaznati občutek varnosti.

Pomemben del tega procesa je tudi razumevanje, da telo ne reagira brez razloga. Hipervigilanca je pogosto posledica izkušenj, v katerih je bila povečana pozornost na okolje nekoč potrebna za zaščito. Ko človek začne razumeti te odzive, se pogosto zmanjša občutek krivde ali frustracije zaradi lastnih reakcij.

 

Pot nazaj k občutku varnosti

 

Živčni sistem se lahko nauči novih vzorcev. Sčasoma, z dovolj občutka varnosti in z vajami za regulacijo telesa, se lahko stalna pripravljenost na nevarnost začne zmanjševati. To je običajno postopen proces. Cilj ni popolnoma odpraviti občutljivost na okolje, temveč pomagati telesu, da ponovno razlikuje med resnično nevarnostjo in vsakdanjimi situacijami. Ko se to zgodi, se napetost v telesu pogosto začne zmanjševati. Telo pa se postopoma nauči, da ni treba biti ves čas na preži.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Socialni jet lag in razlika med delovnimi ter prostimi dnevi

Med tednom budilka zazvoni ob šestih ali sedmih, ob prostih dneh pa brez nje brez težav spimo več ur dlje.   Takšna razlika med delovnimi in prostimi dnevi ni samo stvar navade ali nadoknaditve zamujenega spanca. Če se naš naravni ritem spanja precej razlikuje od...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Kako hormonske spremembe v menopavzi vplivajo na kožo in lase

Menopavza se ne kaže samo z vročinskimi oblivi ali spremembami menstrualnega cikla.   Upad estrogena vpliva tudi na kožo in lasne mešičke, zato lahko koža postane bolj suha in manj čvrsta, lasje pa redkejši ali drugačne teksture. Spremembe niso pri vseh ženskah...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Strah pred zapustitvijo in anksiozna navezanost

Strah pred zapustitvijo pomeni povečano občutljivost na možnost, da bi se partner čustveno oddaljil, zavrnil bližino ali odnos končal.   Ta strah lahko vpliva na to, kako posameznik razume partnerjevo vedenje in kako se odziva v trenutkih negotovosti. Takšni...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Kako rojstvo otroka spremeni prijateljstva

Rojstvo otroka ne spremeni le vsakdana staršev, ampak tudi odnose s prijatelji.   Druženja postanejo redkejša ali zahtevajo več načrtovanja, pogovori dobijo nove teme, razlike v življenjskem ritmu pa so bolj opazne kot prej. Prijateljstvo se zato takrat pogosto...