Ali veste, koliko časa dnevno posvetite družbenim omrežjem?
Koliko minut ali celo ur zgolj brezciljno drsite po zaslonu, medtem ko pregledujete objave in kratke posnetke na priljubljenih plarformah, kot so Facebook, Instagram ali Tik Tok? Po podatkih letošnje raziskave povprečna oseba družbenim omrežjem posveti slabi dve uri in pol dnevno.
Uporaba družbenih medijev je postala v zadnjem obdobju precej pereča tema. Kljub temu, da nas ozaveščajo o aktualnih novicah, opominjajo o prihajajočih dogodkih in rojstnih dnevih naših prijateljev, nas seznanjajo glede najnovejših modnih trendov in prodajnih ponudb ter nam navsezadnje ponujajo tudi izobraževalno vsebino, se vse bolj govori o njihovem škodljivem vplivu na naše mentalno in fizično zdravje.
Raziskave so pokazale, da se je uporaba družbenih omrežij v zadnjem obdobju precej povečala ter da njihova uporaba negativno vpliva na naše duševno zdravje in samopodobo.
Čustvena bližina na daljavo
Na eni strani nam zagotavljajo socialno podporo in nas povezujejo z ljudmi, s katerimi sicer težje stopimo v stik. Omogočajo nam hitro povezovanje s prijatelji ali družino na drugem koncu sveta ter združujejo ljudi s podobnimi interesi, ki si tako lažje izmenjujejo izkušnje in delijo nasvete.
V času pandemije Covid-19 so družbena omrežja skušala razbijati občutek izolacije in osamljenosti, prav tako pa so ljudem v stiski hitro ponudila dostop do informacij glede soočanja s težavami v duševnem zdravju.
Raziskave so pokazale, da prek družbenih omrežij lažje delimo svoja čustva z drugimi, ki bi jih sicer težje izrazili pri interakciji na štiri oči, kar pa je lahko predvsem v pomoč tistim s socialno anksioznostjo.
Družbena omrežja slovijo po tem, da škodujejo našemu duševnemu zdravju in za to obstaja več razlogov
Raziskave kažejo, da se pri pasivnih uporabnikih družbenih medijev, ki zgolj spremljajo objave drugih ljudi, lahko pojavijo zavist, zamera ter t. i. fear of missing out (strah pred zamujenim), ki v posameznikih vzbujajo tesnobo. Nerealno prikazovanje svojega življenja kot izjemno srečnega in vznemirljivega lahko sproža napačno sklepanje, da drugi živijo bolj izpolnjeno življenje, kar v osebi naseli občutke manjvrednosti ter krepko niža samopodobo in jača tesnobo.
Na drugi strani je lahko aktivno objavljanje slik, videoposnetkov ali drugih objav ter spremljanje všečkov namenjeno iskanju potrditve in občudovanja pri drugih ljudeh, kar lahko ob nezadostnem interesu s strani drugih vodi do dvoma vase. Študije so pokazale, da je nagnjenost k primerjanju sebe z drugimi na družbenih medijih pomemben dejavnik tveganja za depresijo in anksioznost, poleg tega pa je bilo pri ljudeh z depresijo ugotovljeno, da obstaja večja verjetnost, da se bodo na družbenih omrežjih ocenili kot manj vredni od drugih v primerjavi s tistimi brez depresije.
Ob tem lahko trpi tudi naše fizično zdravje …
Pogosta uporaba družbenih medijev in digitalnih naprav pred spanjem negativno vpliva na kakovost in količino našega spanca. Dober spanec daje možganom in telesu priložnost za počitek in če ga ni dovolj, lahko negativno vpliva na naše duševno zdravje. Daljše strmenje v zaslon ob pregledovanju družbenih omrežij lahko prispeva k glavobolom, migrenam in težavam z našim vidom, kar posledično vodi k zmanjšanju naše fizične aktivnosti, ki pa je zopet pomembna za dobro duševno zdravje.
Ali to pomeni, da se moramo od družbenih omrežij posloviti zavoljo našega zdravja?
Veliko stvari je za nas lahko škodljivih, a koristnih, če pravilno postopamo pri njihovi uporabi in prav tako je z družbenimi omrežji, ki ob zmerni uporabi ustvarjajo občutke povezanosti in pripadnosti, ki nam lahko koristijo pri odpravljanju osamljenosti.
Pomembno je, da se zavedamo, kako lahko prekomerna uporaba družbenih omrežij vpliva na naše duševno zdravje in da ni rešitev zgolj abstinenca, pač pa je lahko koristnih že nekaj osnovnih korakov:
- Omejimo si čas, ki ga preživimo na družbenih omrežjih. Določimo si ure v dnevu ali dneve v tednu, ko se želimo izogibati njihovi uporabi.
- Določimo si prostore, kjer se bomo vzdržali uporabe družbenih omrežjih, kot sta na primer spalnica ali jedilnica.
- Najdimo alternativne aktivnosti, nove hobije ali vključitev v prostovoljske dejavnosti, ki bodo vsekakor bolj kvalitetno zapolnile naš prosti čas.
Viri:
Reed, P. (28. 3. 2024). Can Social Media Cause Mental Health Conditions? Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/blog/digital-world-real-world/202403/can-social-media-cause-mental-health-conditions
Social Media and Its Impact on Mental Health? (31. 5. 2022). Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/blog/addiction-recovery/202205/social-media-and-its-impact-mental-health
The Complex Links Between Social Media and Mental Health? (22. 3. 2019). Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/blog/evidence-based-living/201903/the-complex-links-between-social-media-and-mental-health
Whilney, R. (17. 2. 2020). Social Media and Mental Health: Time for a Digital Detox? Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/blog/talking-about-men/202002/social-media-and-mental-health-time-digital-detox
