Notranji otrok

Ko se notranji otrok prikrade v naše odrasle odnose

Mnogo naših misli, odzivov in vedenj v odrasli dobi ima korenine v obdobju, ko smo bili še otroci – ko smo se prvič učili, kaj pomeni biti slišan, ljubljen, sprejet ali zavrnjen.

 

V psihologiji temu delu naše osebnosti pogosto pravimo notranji otrok. Gre za skupek občutkov, izkušenj in prepričanj, ki smo jih oblikovali v zgodnjem otroštvu – in ki nas pogosto vodijo še dolgo potem, ko smo odrasli.

Čeprav je naš odrasli »jaz« racionalen, odgovoren in zrel, se lahko v določenih trenutkih – zlasti v itimnih odnosih – iz ozadja oglasi otrok, ki ni bil slišan, ki se je bal zapuščenosti ali ki se je moral prehitro prilagoditi. In takrat začnemo delovati iz ran, ne iz zavesti.

 

Notranji otrok

 

Kdo je naš notranji otrok?

 

Notranji otrok je čustveni del naše osebnosti, ki odraža vse, kar smo kot otroci doživeli – tako pozitivno kot negativno. To je tisti del nas, ki si želi brezpogojne ljubezni, varnosti, igre, spontanosti, a je morda bil v preteklosti zanemarjen, preslišan ali kaznovan.

Če kot otroci nismo imeli prostora za čustveno izražanje, smo morali razviti obrambne mehanizme – pretirano prilagajanje, umik vase, stalno ugajanje ali potrebo po nadzoru. Ti vzorci se kasneje nezavedno ponavljajo v partnerskih, prijateljskih in celo službenih odnosih.

 

Kako se notranji otrok izraža v odraslih odnosih?

 

Prisotnost notranjega otroka se pogosto kaže v tem, kako čustveno doživljamo in oblikujemo svoje odnose. Ena najpogostejših oblik je pretirana občutljivost na zavrnitev – situacije, ki so na videz nepomembne, lahko doživimo kot globoko osebne napade. Če nas nekdo spregleda, pozabi odgovoriti ali poda kritiko, se v nas prebudi stara bolečina, ki ni vezana na sedanjost, temveč na pretekle izkušnje.

Pogosto nas spremlja tudi močan strah pred zapuščanjem. Ostajamo v odnosih, ki nam ne služijo več ali so celo škodljivi, ker notranji otrok verjame, da je bolje potrpeti, kot ostati sam. Ob tem se pojavi še potreba po potrditvi – brez zunanje pohvale, priznanja ali ljubezni težko začutimo lastno vrednost. V takšnih trenutkih postanemo odvisni od odzivov drugih, ker smo nekoč morali svojo vrednost dokazovati, ne pa je imeti za samoumevno.

 

Notranji otrok

 

Nekateri skušajo ohraniti občutek varnosti tako, da nadzorujejo – partnerja, situacije ali sebe. Če smo kot otroci doživljali nepredvidljivo okolje, nas danes pomirja občutek, da imamo stvari pod nadzorom, tudi če je to iluzija. In nenazadnje, veliko odraslih z močnim notranjim otrokom se izogiba konfliktom. Če smo se v otroštvu naučili, da izražanje jeze pomeni tveganje za izgubo ljubezni ali varnosti, bomo v odraslosti raje molčali, kot da bi tvegali spor.

Ti odzivi so globoko človeški – in prav prepoznavanje njihovega izvora je prvi korak k bolj zrelim, pristnim odnosom, kjer lahko varno izrazimo sebe, ne da bi nas vodil strah iz preteklosti.

 

Zakaj je razumevanje notranjega otroka ključno?

 

Ko prepoznamo, da naša čustvena reakcija ni vedno posledica sedanje situacije, temveč odmev nečesa starejšega, pridobimo moč nad svojim življnejem. Namesto da impulzivno reagiramo, se lahko vprašamo: Kdo v meni se oglaša? Odrasla jaz – ali moj ranjeni notranji otrok?

 

Notranji otrok

 

Kako navezati stik s svojim notranjim otrokom?

 

Z opazovanjem svojih čustvenih odzivov

Kadar nas nekaj močno razburi ali prizadene – več kot bi situacija »zahtevala« – je to pogosto klic notranjega otroka.

S postavljanjem pravih vprašanj

– Kaj sem si kot otrok najbolj želel_a, pa tega nisem dobil_a?
– Katere potrebe sem moral_a potlačiti, da sem bil_a sprejet_a?

Z nežnostjo, ne z obsodbo

Namesto da se obsojamo za “pretirane reakcije”, si lahko rečemo: “Zdaj vem, zakaj čutim to, kar čutim.”

Z ustvarjanjem varnega notranjega prostora

Lahko si v mislih predstavljamo, da objamemo svojo mlajšo različico – ji rečemo, da je varna, ljubljena in dovolj dobra, tudi če tega nekoč ni čutila.

Avtor prispevka:
Donna.si

O avtorju:
Prvi portal za ženske.

preberite še

Avtor prispevka:
Donna.si

SVEŽ PRISPEVEK

Zakaj je sram tako intenziven

Sram ni le čustveni odziv, ampak vključuje tudi sisteme v možganih, povezane z zaznavanjem socialne grožnje.   To pomeni, da ga ne doživljamo le kot neprijetno čustvo, ampak kot signal ogroženosti v odnosu. Prav zato je njegova intenzivnost pogosto nesorazmerna s...

ZANIMIVE VSEBINE

LEPOTA IN NEGA

Najboljši kroji kopalk za vaš tip telesa

Iskanje pravih kopalk je lahko zahtevno – ponudba je pestra, kroji raznoliki, konfekcijske številke pa niso vedno zanesljiv vodnik.   Pomembneje je, kako se v kopalkah počutite. Ko najdete model, ki ustreza vašemu telesu, pozabite na skrbi, kaj je treba skriti,...

PARTNERSTVO IN LJUBEZEN

Zakaj se vedno znova prepirava o istih stvareh?

Če imate občutek, da se s partnerjem vedno znova prepirata o istih stvareh, obstaja velika verjetnost, da problem sploh ni v tem, o čemer se prepirata.   Ni problem v posodi. Ni v sporočilih. Ni v tem, kdo je kaj rekel — ali kako je to rekel. Ponavljajoči se...

PRIJATELJSTVA & KOMUNIKACIJA

Zavist v prijateljstvih in socialno primerjanje

Zavist se redkeje pojavi med neznanci.   Psihološko je bistveno bolj verjetna v odnosih, kjer je druga oseba za nas relevantna. Prijateljstva ustvarjajo prav takšen kontekst — bližino, podobnost in občutek primerljivosti. Ko se med prijateljicama pojavijo...